Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 115 2012
Komplet obtočnih kovancev
Neobtoč./BU
Set BU
Nizozemska · 10 let evrskega gotovinskega plačilnega prometa
Naklada25.000
Izdajna cena27,50 €
Datum izdaje13. feb. 2012
EmbalažaKomplet obtočnih kovancev
Napis na oboduGOD ★ ZIJ ★ MET ★ ONS ★
Tržna cena17,00 €
Ob priložnosti izdaje
Povod je deseta obletnica uvedbe evra. V središču skupnega motiva je znak evra, obdan z ljudmi, stolpom ECB, ladjami, tovarnami in vetrnicami kot simboli finančnega sveta, trgovine, industrije, energije ter raziskav in razvoja. Letnici »2002-2012« sta navedeni pod motivom; na luksemburški izdaji je dodatno z učinkom nagiba prikazan portret velikega vojvode.
Motiv
Znak evra v notranjem delu kovanca ponazarja, da je evro postal izjemno pomemben dejavnik v Evropi in po svetu ter se v zadnjih desetih letih razvil v globalnega akterja v mednarodnem denarnem sistemu. Oblikovni elementi, razporejeni okoli znaka evra, simbolizirajo pomen evra za ljudi, finančni svet (stolp ECB), trgovino (ladje), industrijo (tovarne), energetski sektor ter raziskave in razvoj (vetrne turbine). Inicialki umetnika »AH« sta pod podobo stolpa ECB. Imena držav izdajateljic v njihovih jezikih so na sredini nad motivom, letnici 2002-2012 pa sta vtisnjeni pod njim.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Obletnica se, strogo gledano, nanaša na uvedbo gotovine v evrih. Evro je kot knjižni denar in skupna obračunska enota obstajal že od 1. januarja 1999. Takrat so bili menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni, denarna politika in finančni trgi pa so se preusmerili na novo valuto. Bankovci in kovanci pa so prišli v obtok šele 1. januarja 2002.
Pri tem prehodu na gotovino je sprva sodelovalo dvanajst držav. V kratkih prehodnih rokih so evrski bankovci in kovanci nadomestili nacionalna plačilna sredstva, kot so nemška marka, francoski frank, italijanska lira in španska pezeta. Za banke, trgovino, javne uprave in prebivalstvo je bila to obsežna logistična sprememba. Stare denarne zaloge je bilo treba umakniti iz obtoka, nove bankovce in kovance razdeliti, prilagoditi avtomate ter cene označiti v obeh valutah.
Evro je nastal v okviru evropske gospodarske in monetarne unije. Njene politične in pravne temelje je v glavnem postavila Maastrichtska pogodba, ki je začela veljati leta 1993. Za sodelovanje so veljale zahteve, med drugim glede stabilnosti cen, javnih financ in menjalnih tečajev. Denarno politiko območja evra je prevzel Evropski sistem centralnih bank pod vodstvom Evropske centralne banke. Od uvedbe gotovine so se območju evra pridružile še druge države EU; zato so pri skupni izdaji leta 2012 sodelovale tudi države, ki leta 2002 še niso imele evrske gotovine.
Kovanec spada med skupne izdaje, pri katerih sodelujoče države uporabljajo isti osnovni motiv. Osnutek ni bil določen zgolj na upravni ravni: po odprtem natečaju za oblikovanje je strokovna žirija izbrala pet predlogov. Nato je odločilo javno spletno glasovanje. Izbran je bil osnutek Helmut Andexlinger, graverja v Münze Österreich.
Deseta obletnica je bila primerna priložnost za skupno izdajo, saj je uvedba gotovine prvič postala neposredno vidna v vsakodnevnem plačilnem prometu in izkustveno dostopna vsem prebivalcem območja evra. Skupna izdaja je to skupno temo povezala s stranmi kovancev, za katere so bile še naprej odgovorne posamezne države.
Pri tem prehodu na gotovino je sprva sodelovalo dvanajst držav. V kratkih prehodnih rokih so evrski bankovci in kovanci nadomestili nacionalna plačilna sredstva, kot so nemška marka, francoski frank, italijanska lira in španska pezeta. Za banke, trgovino, javne uprave in prebivalstvo je bila to obsežna logistična sprememba. Stare denarne zaloge je bilo treba umakniti iz obtoka, nove bankovce in kovance razdeliti, prilagoditi avtomate ter cene označiti v obeh valutah.
Evro je nastal v okviru evropske gospodarske in monetarne unije. Njene politične in pravne temelje je v glavnem postavila Maastrichtska pogodba, ki je začela veljati leta 1993. Za sodelovanje so veljale zahteve, med drugim glede stabilnosti cen, javnih financ in menjalnih tečajev. Denarno politiko območja evra je prevzel Evropski sistem centralnih bank pod vodstvom Evropske centralne banke. Od uvedbe gotovine so se območju evra pridružile še druge države EU; zato so pri skupni izdaji leta 2012 sodelovale tudi države, ki leta 2002 še niso imele evrske gotovine.
Kovanec spada med skupne izdaje, pri katerih sodelujoče države uporabljajo isti osnovni motiv. Osnutek ni bil določen zgolj na upravni ravni: po odprtem natečaju za oblikovanje je strokovna žirija izbrala pet predlogov. Nato je odločilo javno spletno glasovanje. Izbran je bil osnutek Helmut Andexlinger, graverja v Münze Österreich.
Deseta obletnica je bila primerna priložnost za skupno izdajo, saj je uvedba gotovine prvič postala neposredno vidna v vsakodnevnem plačilnem prometu in izkustveno dostopna vsem prebivalcem območja evra. Skupna izdaja je to skupno temo povezala s stranmi kovancev, za katere so bile še naprej odgovorne posamezne države.
Zanimivosti
Letni komplet vsebuje vseh osem nominalnih vrednosti od 1 centa do 2 evrov ter ta spominski kovanec za 2 € (nominalna vrednost: 5,88 €)