Hrbtna stran
2€še brez slikeSprednja stran
2€še brez slikeSlovaška · 80. obletnica umetniškega ansambla Lúčnica
Datum izdajexx.05.28
Skupna naklada–
Največ v EU–
Izdaje1
Napis na oboduSLOVENSKÁ REPUBLIKA + ★ + lipov list + ★
KovnicaMincovna Kremnica, š.p., Kremnica / Slovakia
Ob priložnosti izdaje
Kovanec obeležuje 80-letnico delovanja umetniškega ansambla Lúčnica. S tem spominja na ustanovitev ansambla leta 1948.
Ozadje teme
Lúčnica je nastala v povojnem obdobju, ko so se na območju tedanje Češkoslovaške številne kulturne pobude ukvarjale z regionalnimi tradicijami Slovaške. Ansambel združuje plese, pesmi in instrumentalno glasbo iz različnih slovaških pokrajin. Njegova podlaga so izročene oblike, prirejene za oder ter povezane z enotno koreografijo, glasbeno spremljavo in oblikovanjem kostumov.
V repertoarju so med drugim ljudski plesi iz gorskih območij, nižin in slovaških vasi. Pri tem ne gre za nespremenjen prikaz vsakdanjega življenja, temveč za umetniško odrsko različico ljudske kulture. Plesi, petje in glasbeni motivi so izbrani, urejeni in prirejeni za izvedbo v večjih skupinah. Tako je Lúčnica regionalne običaje približala tudi občinstvu, ki z njimi ni bilo neposredno seznanjeno.
Razvoj ansambla je tesno povezan s koreografom in umetniškim vodjem Štefanom Nosáľem. Več desetletij je oblikoval slog Lúčnice in prispeval k razvoju samostojnega odrskega jezika iz izročene plesne dediščine. Njegovo delo je povezovalo natančno opazovanje slovaških plesnih tradicij z zahtevami sodobne ansambelske izvedbe.
Lúčnica ni nastopala le na Slovaškem, temveč je slovaško glasbo, plese in ljudska oblačila predstavljala tudi v tujini. V obdobju državne kulturne organizacije in razdeljene Evrope so bili takšni nastopi med možnostmi, da so se posebnosti nacionalne kulture pokazale mednarodni javnosti. Po koncu komunistične oblasti je ansambel ostal del poklicnega slovaškega kulturnega življenja.
Izbira dogodka za spominski kovanec se tako navezuje na dolgoročni vpliv ustanove, ki zbira, oblikuje in skozi generacije prenaša regionalno izročilo. Hkrati opozarja na vlogo plesa in glasbe kot izraza slovaške kulturne identitete.
V repertoarju so med drugim ljudski plesi iz gorskih območij, nižin in slovaških vasi. Pri tem ne gre za nespremenjen prikaz vsakdanjega življenja, temveč za umetniško odrsko različico ljudske kulture. Plesi, petje in glasbeni motivi so izbrani, urejeni in prirejeni za izvedbo v večjih skupinah. Tako je Lúčnica regionalne običaje približala tudi občinstvu, ki z njimi ni bilo neposredno seznanjeno.
Razvoj ansambla je tesno povezan s koreografom in umetniškim vodjem Štefanom Nosáľem. Več desetletij je oblikoval slog Lúčnice in prispeval k razvoju samostojnega odrskega jezika iz izročene plesne dediščine. Njegovo delo je povezovalo natančno opazovanje slovaških plesnih tradicij z zahtevami sodobne ansambelske izvedbe.
Lúčnica ni nastopala le na Slovaškem, temveč je slovaško glasbo, plese in ljudska oblačila predstavljala tudi v tujini. V obdobju državne kulturne organizacije in razdeljene Evrope so bili takšni nastopi med možnostmi, da so se posebnosti nacionalne kulture pokazale mednarodni javnosti. Po koncu komunistične oblasti je ansambel ostal del poklicnega slovaškega kulturnega življenja.
Izbira dogodka za spominski kovanec se tako navezuje na dolgoročni vpliv ustanove, ki zbira, oblikuje in skozi generacije prenaša regionalno izročilo. Hkrati opozarja na vlogo plesa in glasbe kot izraza slovaške kulturne identitete.
2 evra BU
- Napis na obodu
- SLOVENSKÁ REPUBLIKA + ★ + lipov list + ★
Naklade po obliki izdaje
neobtočena
–
