Belgija · Belgijsko-luksemburška gospodarska unija

Belgijsko-luksemburška gospodarska unija izhaja iz državne pogodbe, sklenjene leta 1921. Po prvi svetovni vojni je Luxemburg končal svojo gospodarsko vključenost v nemško carinsko zvezo in potreboval nova pravila za trgovino, carine in valuto. Sporazum z Belgien je v ta namen vzpostavil skupni gospodarski prostor, ne da bi odpravil državno samostojnost Luxemburga.

Bistvo unije so bili odprava carinskih ovir med državama, skupna zunanja carina ter usklajevanje gospodarskih in finančnopolitičnih vprašanj. K temu je bila dodana tesna valutna povezava: luksemburški frank je bil po vrednosti enak belgijskemu franku, belgijski denar pa se je v Luxemburgu splošno uporabljal. Zaradi bistveno večjega belgijskega gospodarstva sodelovanje ni bilo povsem simetrično. Sporna vprašanja in prilagoditve so urejali skupni organi.

Unija je nastala prej kot druga zahodnoevropska povezovanja. Pozneje sta jo dopolnila sodelovanje Beneluxa z Niederlanden in evropsko povezovanje. Z uvedbo evra je prenehala samostojna povezava med belgijskim in luksemburškim frankom. Dvostranska unija je kljub temu ostala okvir za gospodarskopolitično in upravno sodelovanje.

Henri je od leta 2000 veliki vojvoda Luxemburga in s tem vodja države Velikega vojvodstva. Albert II. je bil od leta 1993 do 2013 kralj Belgijcev. Oba sta svoji funkciji opravljala kot ustavna monarha; politično vodstvo je bilo v rokah njunih vlad. Njuna skupna upodobitev zato predvsem predstavlja pogodbenici in njuno dolgoletno institucionalno povezavo.

Čas izdaje je bil povezan s prenovitvijo pogodbe o uniji. Belgien in Luxemburg sta leta 2002 podpisala posodobljeno konvencijo, ki je začela veljati leta 2005. Sodelovanje je prilagodila medtem nastalim evropskim strukturam in skupni valuti. Kovanec tako ni spominjal le na zgodovinsko unijo, temveč tudi na njeno pravno prenovitev.