Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
БългарскиZa to izdajo še ni lastnih slik; prikazane so slike kovanca
CC 76 2009
Kovanec za 2 evra
Neobtoč./BU
2 evra BU
Vatikan · Mednarodno leto astronomije
Naklada6.084
Datum izdaje18. nov. 2009
Embalažanepakirano
Napis na obodu2 ★ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec je posvečen Mednarodnemu letu astronomije. Motiv prikazuje alegorijo rojstva zvezd in planetov ter več astronomskih instrumentov, ki jih obdajata napisa »ANNO INTERNAZIONALE DELL’ASTRONOMIA« in »CITTÁ DEL VATICANO«.
Motiv
Notranji del kovanca prikazuje alegorijo rojstva zvezd in planetov ter več astronomskih instrumentov. Oznaka kovnice »R« je vtisnjena v spodnjem levem kvadrantu. Pod obema spodnjima kvadrantoma je na sredini letnica »2009«. Alegorijo obdaja krožni lok z napisoma »ANNO INTERNAZIONALE DELL’ASTRONOMIA« (v polkrogu, pomaknjenem v levo) in »CITTÁ DEL VATICANO« (zgoraj desno). Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Mednarodno leto astronomije so Združeni narodi razglasili na pobudo Mednarodne astronomske zveze in UNESCO. Izhodišče je bil začetek teleskopskega opazovanja neba, ki ga je Galileo Galilei začel štiristo let prej. Galileo je leta 1609 izdelal lastne daljnoglede in jih usmeril v nebo. Njegova opazovanja so med drugim pokazala vzpetine in vdolbine na Luni, številne prej nevidne zvezde ter več Jupitrovih lun. Tako je postalo jasno, da vsi nebesni objekti ne krožijo okoli Zemlje. Rezultati so prispevali k uveljavitvi heliocentričnega modela sveta.
V isti zgodovinski kontekst sodi delo „Astronomia nova“, ki ga je Johannes Kepler objavil leta 1609. V njem je Kepler gibanje planetov opisal s pomočjo eliptičnih tirnic in oblikoval dva od svojih pozneje po njem poimenovanih zakonov. Teleskopsko opazovanje in matematični opis sta skupaj spremenila astronomijo zgodnjega novega veka.
Tematsko leto je bilo namenjeno širjenju astronomskega znanja, izboljšanju dostopa do opazovanja neba ter spodbujanju mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in izobraževanju. V številnih državah so potekali dogodki, razstave in opazovalni programi. Poleg zgodovinskega pregleda so bile v ospredju sodobne teme, kot so razvoj zvezd in planetnih sistemov ter položaj Zemlje v vesolju.
Izbira obletnice s strani Vatikana je povezana tudi z njegovo lastno astronomsko tradicijo. Za reformo koledarja pod papežem Gregorjem XIII., ki je leta 1582 privedla do gregorijanskega koledarja, so bili potrebni natančni astronomski izračuni. Papež Leon XIII. je leta 1891 ustanovil Vatikanski observatorij v njegovi današnji institucionalni obliki. Omogočati je moral samostojno znanstveno raziskovanje in hkrati ponazarjati, da naravoslovnega spoznanja in katoliške vere ni treba razumeti kot načelnih nasprotij. Zaradi vse večjega svetlobnega onesnaženja Rima so observatorij pozneje preselili v Castel Gandolfo; poleg tega sodeluje z raziskovalno ustanovo v Arizoni. V tem kontekstu je tematsko leto Vatikanu omogočilo neposredno povezavo z znanstveno ustanovo, ki jo trajno podpira.
V isti zgodovinski kontekst sodi delo „Astronomia nova“, ki ga je Johannes Kepler objavil leta 1609. V njem je Kepler gibanje planetov opisal s pomočjo eliptičnih tirnic in oblikoval dva od svojih pozneje po njem poimenovanih zakonov. Teleskopsko opazovanje in matematični opis sta skupaj spremenila astronomijo zgodnjega novega veka.
Tematsko leto je bilo namenjeno širjenju astronomskega znanja, izboljšanju dostopa do opazovanja neba ter spodbujanju mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in izobraževanju. V številnih državah so potekali dogodki, razstave in opazovalni programi. Poleg zgodovinskega pregleda so bile v ospredju sodobne teme, kot so razvoj zvezd in planetnih sistemov ter položaj Zemlje v vesolju.
Izbira obletnice s strani Vatikana je povezana tudi z njegovo lastno astronomsko tradicijo. Za reformo koledarja pod papežem Gregorjem XIII., ki je leta 1582 privedla do gregorijanskega koledarja, so bili potrebni natančni astronomski izračuni. Papež Leon XIII. je leta 1891 ustanovil Vatikanski observatorij v njegovi današnji institucionalni obliki. Omogočati je moral samostojno znanstveno raziskovanje in hkrati ponazarjati, da naravoslovnega spoznanja in katoliške vere ni treba razumeti kot načelnih nasprotij. Zaradi vse večjega svetlobnega onesnaženja Rima so observatorij pozneje preselili v Castel Gandolfo; poleg tega sodeluje z raziskovalno ustanovo v Arizoni. V tem kontekstu je tematsko leto Vatikanu omogočilo neposredno povezavo z znanstveno ustanovo, ki jo trajno podpira.