Hrbtna stran
2€še brez slikeSprednja stran
2€še brez slikeDodatne slike glavnega kovanca

Vatikan · Mednarodno leto astronomije
Datum izdaje18. nov. 2009
Skupna naklada106.084
Največ v EU106.084
Izdaje3
Napis na obodu2 ★ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno
Napis veljaR / 2009 / ANNO INTERNAZIONALE DELL’ASTRONOMIA / CITTÁ DEL VATICANO
OblikovalecOrietta Rossi (Maria Carmela Colaneri)
KovnicaInstituto Poligrafico e Zecca Dello Stato, Roma
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec je posvečen Mednarodnemu letu astronomije. Motiv prikazuje alegorijo rojstva zvezd in planetov ter več astronomskih instrumentov, ki jih obdajata napisa »ANNO INTERNAZIONALE DELL’ASTRONOMIA« in »CITTÁ DEL VATICANO«.
Motiv
Notranji del kovanca prikazuje alegorijo rojstva zvezd in planetov ter več astronomskih instrumentov. Oznaka kovnice »R« je vtisnjena v spodnjem levem kvadrantu. Pod obema spodnjima kvadrantoma je na sredini letnica »2009«. Alegorijo obdaja krožni lok z napisoma »ANNO INTERNAZIONALE DELL’ASTRONOMIA« (v polkrogu, pomaknjenem v levo) in »CITTÁ DEL VATICANO« (zgoraj desno). Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Mednarodno leto astronomije so Združeni narodi razglasili na pobudo Mednarodne astronomske zveze in UNESCO. Izhodišče je bil začetek teleskopskega opazovanja neba, ki ga je Galileo Galilei začel štiristo let prej. Galileo je leta 1609 izdelal lastne daljnoglede in jih usmeril v nebo. Njegova opazovanja so med drugim pokazala vzpetine in vdolbine na Luni, številne prej nevidne zvezde ter več Jupitrovih lun. Tako je postalo jasno, da vsi nebesni objekti ne krožijo okoli Zemlje. Rezultati so prispevali k uveljavitvi heliocentričnega modela sveta.
V isti zgodovinski kontekst sodi delo „Astronomia nova“, ki ga je Johannes Kepler objavil leta 1609. V njem je Kepler gibanje planetov opisal s pomočjo eliptičnih tirnic in oblikoval dva od svojih pozneje po njem poimenovanih zakonov. Teleskopsko opazovanje in matematični opis sta skupaj spremenila astronomijo zgodnjega novega veka.
Tematsko leto je bilo namenjeno širjenju astronomskega znanja, izboljšanju dostopa do opazovanja neba ter spodbujanju mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in izobraževanju. V številnih državah so potekali dogodki, razstave in opazovalni programi. Poleg zgodovinskega pregleda so bile v ospredju sodobne teme, kot so razvoj zvezd in planetnih sistemov ter položaj Zemlje v vesolju.
Izbira obletnice s strani Vatikana je povezana tudi z njegovo lastno astronomsko tradicijo. Za reformo koledarja pod papežem Gregorjem XIII., ki je leta 1582 privedla do gregorijanskega koledarja, so bili potrebni natančni astronomski izračuni. Papež Leon XIII. je leta 1891 ustanovil Vatikanski observatorij v njegovi današnji institucionalni obliki. Omogočati je moral samostojno znanstveno raziskovanje in hkrati ponazarjati, da naravoslovnega spoznanja in katoliške vere ni treba razumeti kot načelnih nasprotij. Zaradi vse večjega svetlobnega onesnaženja Rima so observatorij pozneje preselili v Castel Gandolfo; poleg tega sodeluje z raziskovalno ustanovo v Arizoni. V tem kontekstu je tematsko leto Vatikanu omogočilo neposredno povezavo z znanstveno ustanovo, ki jo trajno podpira.
V isti zgodovinski kontekst sodi delo „Astronomia nova“, ki ga je Johannes Kepler objavil leta 1609. V njem je Kepler gibanje planetov opisal s pomočjo eliptičnih tirnic in oblikoval dva od svojih pozneje po njem poimenovanih zakonov. Teleskopsko opazovanje in matematični opis sta skupaj spremenila astronomijo zgodnjega novega veka.
Tematsko leto je bilo namenjeno širjenju astronomskega znanja, izboljšanju dostopa do opazovanja neba ter spodbujanju mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in izobraževanju. V številnih državah so potekali dogodki, razstave in opazovalni programi. Poleg zgodovinskega pregleda so bile v ospredju sodobne teme, kot so razvoj zvezd in planetnih sistemov ter položaj Zemlje v vesolju.
Izbira obletnice s strani Vatikana je povezana tudi z njegovo lastno astronomsko tradicijo. Za reformo koledarja pod papežem Gregorjem XIII., ki je leta 1582 privedla do gregorijanskega koledarja, so bili potrebni natančni astronomski izračuni. Papež Leon XIII. je leta 1891 ustanovil Vatikanski observatorij v njegovi današnji institucionalni obliki. Omogočati je moral samostojno znanstveno raziskovanje in hkrati ponazarjati, da naravoslovnega spoznanja in katoliške vere ni treba razumeti kot načelnih nasprotij. Zaradi vse večjega svetlobnega onesnaženja Rima so observatorij pozneje preselili v Castel Gandolfo; poleg tega sodeluje z raziskovalno ustanovo v Arizoni. V tem kontekstu je tematsko leto Vatikanu omogočilo neposredno povezavo z znanstveno ustanovo, ki jo trajno podpira.
Analiza cen eBay
Za to izdajo je na voljo gibanje cene na podlagi dejanskih prodaj na eBayu – z mediano, razponom in številom prodaj
Ogled analize cenBlister BU – Posamezna stran
- Embalaža
- Blister
- Naklada
- 85.000
- Tržna cena
- 69,00 €
- Napis na obodu
- 2 ★ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno
Naklade po obliki izdaje
neobtočena
91.084
2 izdaj
Numizmatično pismo
15.000
Druge izdaje
2Numizmatično pismoNeobtoč./BU
Numizmatično pismo
- Naklada
- 15.000
- Tržna cena
- 64,90 €
- Embalaža
- Numizmatično pismo
Datum izdaje
218. nov. 2009 · Vatikan – Intern. Jahr der Astronomie
2 Euro Stgl./BU
18. nov. 2009 · Vatikan – Intern. Jahr der Astronomie
Blister BU
Naklade
Vatikan
106.084Obtok: 6.084
Blister BU: 85.000
Numizmatično pismo: 15.000
Uradne izdajne cene
2009 · Blister BU: 14,00 €
2009 · Numizmatično pismo: 45,00 €
Dodatne informacije
Entgegen älteren anderslautenden Infos sollen von dieser Münze doch nicht einige Exemplare in Normalprägung für den Zahlungsverkehr an Vatikan-Mitarbeiter ausgegeben worden sein, sondern alle Münzen in der Blisterverpackung erschienen sein.





