Luksemburg · Velika vojvoda Henri in Adolphe

Veliki vojvoda Adolphe je bil sprva vojvoda Nassau. To vojvodstvo je Prusija leta 1866 po nemški vojni priključila, ker je Adolphe stal na strani Avstrije. Njegova vladavina v Luksemburgu se je začela leta 1890 po smrti nizozemskega kralja in luksemburškega velikega vojvode Wilhelm III. Do takrat sta bili Nizozemska in Luksemburg povezani v personalni uniji: obe državi sta imeli istega monarha, vendar sta ostali pravno samostojni.

Personalna unija se je končala zaradi različnih pravil nasledstva. Na Nizozemskem je lahko prestol prevzela Wilhelmina, hči Wilhelma III. Za Luksemburg pa je veljal nasavski dedni sporazum, po katerem je krona takrat pripadla moškemu članu rodbine Nassau. Tako je Adolphe postal veliki vojvoda. Z njim se je začela do danes obstoječa luksemburška vladarska linija rodbine Nassau-Weilburg. Med svojo vladavino je tekoče vodenje države v veliki meri prepustil luksemburškim političnim institucijam.

Henri je prapravnuk Adolpha. Po odpovedi njegovega očeta, velikega vojvode Jean, prestolu leta 2000, ga je nasledil na prestolu. Luksemburg je parlamentarna monarhija. Veliki vojvoda je vodja države, politična odgovornost pa je v pristojnosti izvoljene poslanske zbornice in vlade. Med njegove naloge sodijo predvsem zastopanje države ter ustavno določene pristojnosti pri oblikovanju vlade in zakonodajnem postopku.

Skupna upodobitev obeh vladarjev povezuje sedanjo monarhijo s prehodom od nizozemsko-luksemburške personalne unije k samostojni luksemburški dinastiji. Adolphe pri tem predstavlja dinastični začetek leta 1890, Henri pa današnje nadaljevanje te linije. Časovno sovpadanje več osebnih in državnih obletnic je bilo neposreden povod za skupno upodobitev obeh na enem kovancu. Hkrati portret vladarja ustreza luksemburški tradiciji upodabljanja vodje države na nacionalnih straneh evrskih kovancev.