Za to izdajo še ni lastnih slik; prikazane so slike kovanca
2027
Komplet obtočnih kovancev
Neobtoč./BU
Komplet obtočnih kovancev za dojenčka
Avstrija · 200. obletnica smrti Ludwiga van Beethovna
Naklada–
Datum izdaje2. dec. 2026
Napis na obodu2 EURO ★★★ × 4, izmenično pokonci/obrnjeno
Ob priložnosti izdaje
Kovanec obeležuje 200. obletnico smrti skladatelja Ludwiga van Beethovna. Beethoven je umrl leta 1827.
Ozadje teme
Ludwig van Beethoven se je rodil v Bonnu in se kot mlad glasbenik naselil na Dunaju. Mesto je do konca njegovega življenja ostalo njegov najpomembnejši kraj bivanja in ustvarjanja. Tam je sprva izstopal predvsem kot pianist ter si v plemiških in meščanskih krogih kot skladatelj ustvaril ugled. Njegovo delovanje je povezano s preobrazbo glasbene kulture okoli leta 1800: glasba se je vse pogosteje izvajala tudi zunaj dvornih ustanov, širše občinstvo pa jo je dojemalo kot izraz osebnih in družbenih idej.
Beethoven je izhajal iz oblik dunajske klasike, vendar jih je nadalje razvijal. V njegovih simfonijah, klavirskih sonatah in godalnih kvartetih so teme, nasprotja in razvoj glasbenih motivov dobili dotlej nepoznan dramatični značaj. Med njegova odrska dela sodi opera *Fidelio*, med njegove sakralne skladbe pa *Missa solemnis*. Deveta simfonija z uglasbitvijo Schillerjeve „Ode radosti“ je pozneje postala vseevropski simbol; melodija zadnjega stavka danes služi kot himna Evropske unije.
Njegovo življenje je zaznamovala napredujoča naglušnost, ki je nazadnje privedla do skoraj popolne gluhote. Beethoven je kljub temu nadaljeval skladateljsko delo in tudi v teh razmerah ustvaril dela, ki niso bila odvisna od njegovih lastnih javnih nastopov kot pianista. Tako imenovani Heiligenstadtski testament, osebni dokument iz leta 1802, ponuja vpogled v njegovo takratno duševno krizo in v njegovo odločitev, da bo kljub zdravstvenim težavam nadaljeval delo.
Ta obeležitev je za Avstrijo neposredno pomembna, saj je Beethoven večino svojega odraslega življenja preživel na Dunaju in tam našel svoje umetniško okolje. Mesto je bilo prizorišče njegovih javnih uspehov, sporov z naročniki in založniki ter nastanka številnih del. Avstrijski spominski kovanec lahko zato spominja tako na njegovo osebnost kot na dunajsko glasbeno zgodovino, s katero je njegovo ustvarjanje tesno povezano.
Beethoven je izhajal iz oblik dunajske klasike, vendar jih je nadalje razvijal. V njegovih simfonijah, klavirskih sonatah in godalnih kvartetih so teme, nasprotja in razvoj glasbenih motivov dobili dotlej nepoznan dramatični značaj. Med njegova odrska dela sodi opera *Fidelio*, med njegove sakralne skladbe pa *Missa solemnis*. Deveta simfonija z uglasbitvijo Schillerjeve „Ode radosti“ je pozneje postala vseevropski simbol; melodija zadnjega stavka danes služi kot himna Evropske unije.
Njegovo življenje je zaznamovala napredujoča naglušnost, ki je nazadnje privedla do skoraj popolne gluhote. Beethoven je kljub temu nadaljeval skladateljsko delo in tudi v teh razmerah ustvaril dela, ki niso bila odvisna od njegovih lastnih javnih nastopov kot pianista. Tako imenovani Heiligenstadtski testament, osebni dokument iz leta 1802, ponuja vpogled v njegovo takratno duševno krizo in v njegovo odločitev, da bo kljub zdravstvenim težavam nadaljeval delo.
Ta obeležitev je za Avstrijo neposredno pomembna, saj je Beethoven večino svojega odraslega življenja preživel na Dunaju in tam našel svoje umetniško okolje. Mesto je bilo prizorišče njegovih javnih uspehov, sporov z naročniki in založniki ter nastanka številnih del. Avstrijski spominski kovanec lahko zato spominja tako na njegovo osebnost kot na dunajsko glasbeno zgodovino, s katero je njegovo ustvarjanje tesno povezano.
Prijavi napako
Napake lahko prijavijo prijavljeni člani. Registracija je brezplačna – nato lahko nadaljuješ tukaj
