CC 61 2009
Coincard
Neobtoč./BU
Coincard
Nizozemska · 10 let EMU
Naklada4.000
Izdajna cena10,00 €
Datum izdaje1. jan. 2009
EmbalažaCoincard
Napis na oboduGOD ★ ZIJ ★ MET ★ ONS ★
Tržna cena99,90 €
Ob priložnosti izdaje
Obeležuje deseto obletnico Ekonomske in monetarne unije ter uvedbo evra 1. januarja 1999. Motiv, ki ga je oblikoval G. Stamatopoulos, prikazuje stilizirano človeško figuro, katere leva roka prehaja v simbol evra, dopolnjujejo pa jo začetnici ΓΣ, letnici 1999–2009, ustrezna kratica EMU in dvanajst zvezd. Luksemburška različica vsebuje dodatno podobo velikega vojvode kot učinek spreminjanja podobe ob nagibanju.
Motiv
Na sredini kovanca je stilizirana človeška figura, katere levo roko podaljšuje simbol evra. Inicialki ΓΣ umetnika sta prikazani pod simbolom evra. Ime države izdajateljice v njenem državnem jeziku oziroma jezikih je navedeno na zgornjem robu motiva, medtem ko sta na spodnjem robu navedena letnici 1999–2009 in v državni jezik oziroma jezike prevedena kratica EMU.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Ekonomska in monetarna unija je postopoma nastala iz evropskega povezovanja. Ena od podlag je bila Pogodba iz Maastrichta, ki je določila merila za sodelovanje v skupni valuti. Mednje so sodile zahteve glede stabilnosti cen, javnih financ, dolgoročnih obrestnih mer in stabilnosti deviznega tečaja. Hkrati so bile na novo urejene pristojnosti za denarno politiko. Od leta 1998 je za skupno denarno politiko odgovorna Evropska centralna banka; skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami sodelujočih držav tvori Eurosistem.
Na začetku je v monetarni uniji sodelovalo enajst držav: Belgija, Nemčija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Španija. Pretvorbeni tečaji njihovih dotedanjih valut so bili nepreklicno določeni. Sprva je evro služil predvsem brezgotovinskemu plačevanju, knjigovodstvu in finančnim trgom. Bankovci in kovanci so prišli v obtok šele na začetku leta 2002. V prehodnem obdobju je bilo mogoče stare nacionalne gotovinske valute še naprej uporabljati vzporedno. Grčija je k monetarni uniji pristopila že leta 2001.
S skupno valuto je znotraj valutnega območja odpadla menjava valut. Tveganja zaradi sprememb deviznih tečajev med sodelujočimi državami so izginila, medtem ko so nacionalne vlade še naprej ostale pristojne za svojo proračunsko in velik del gospodarske politike. Tako je nastal sistem centralizirane denarne politike in pretežno nacionalno vodene fiskalne politike. Proračunska pravila in usklajevanje gospodarskih politik naj bi to ureditev dopolnila.
Do jubilejnega leta se je evrsko območje s pristopom Slovenije, Cipra in Malte ter nazadnje Slovaške povečalo na 16 držav. Obletnica je bila zato priložnost za spomin ne le na uvedbo valute, temveč tudi na skupni institucionalni projekt. Enotna tema kovanca je bila primerna, saj imajo evrski kovanci v obtoku sicer skupne vrednostne strani, vendar običajno različne nacionalne strani. Izbira oblikovanja z javnim spletnim glasovanjem naj bi poleg tega državljanke in državljane vključila v oblikovanje čezmejne izdaje.
Na začetku je v monetarni uniji sodelovalo enajst držav: Belgija, Nemčija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Španija. Pretvorbeni tečaji njihovih dotedanjih valut so bili nepreklicno določeni. Sprva je evro služil predvsem brezgotovinskemu plačevanju, knjigovodstvu in finančnim trgom. Bankovci in kovanci so prišli v obtok šele na začetku leta 2002. V prehodnem obdobju je bilo mogoče stare nacionalne gotovinske valute še naprej uporabljati vzporedno. Grčija je k monetarni uniji pristopila že leta 2001.
S skupno valuto je znotraj valutnega območja odpadla menjava valut. Tveganja zaradi sprememb deviznih tečajev med sodelujočimi državami so izginila, medtem ko so nacionalne vlade še naprej ostale pristojne za svojo proračunsko in velik del gospodarske politike. Tako je nastal sistem centralizirane denarne politike in pretežno nacionalno vodene fiskalne politike. Proračunska pravila in usklajevanje gospodarskih politik naj bi to ureditev dopolnila.
Do jubilejnega leta se je evrsko območje s pristopom Slovenije, Cipra in Malte ter nazadnje Slovaške povečalo na 16 držav. Obletnica je bila zato priložnost za spomin ne le na uvedbo valute, temveč tudi na skupni institucionalni projekt. Enotna tema kovanca je bila primerna, saj imajo evrski kovanci v obtoku sicer skupne vrednostne strani, vendar običajno različne nacionalne strani. Izbira oblikovanja z javnim spletnim glasovanjem naj bi poleg tega državljanke in državljane vključila v oblikovanje čezmejne izdaje.


