2 evra PP

Faraonski pes velja za nacionalnega psa Malte. Njegov videz z velikimi pokončnimi ušesi, ozko glavo, kratko rdečerjavo dlako in jantarnimi očmi ustreza tipu prvotnih sredozemskih lovskih psov. Izrazita telesna reakcija je vidna pordelost smrčka in ušes ob vznemirjenju, saj sta ti območji le šibko pigmentirani.

Angleško ime pasme je nastalo zaradi podobnosti s podobami vitkih psov s pokončnimi ušesi iz starega Egipta. Iz tega so nekaj časa izpeljevali neposredno poreklo egiptovskih psov. Neprekinjena zgodovinska povezava skozi več tisočletij pa ni dokazana. Zanesljivo je mogoče spremljati predvsem razvoj samostojne pasje populacije na malteških otokih. V 20. stoletju so pasmo začeli vzrejati tudi zunaj Malte, priznala pa so jo mednarodna kinološka združenja; Malta je pri tem navedena kot njena izvorna dežela.

Način dela teh psov je prilagojen suhi, skalnati pokrajini otočja. Z vidom, vonjem in sluhom iščejo plen ter ga zasledujejo na odprtem terenu ali na območjih, razčlenjenih s kamnitimi zidovi. Funkcionalno zato sodijo med sredozemske lovske pse, ki ne delajo izključno po vidu. Njihova vzreja je bila dolgo manj usmerjena v enoten videz kot v vzdržljivost, gibljivost, pozornost in uporabnost pri lovu.

Na Malti pasma zato ne predstavlja le živinoreje, temveč tudi starejše oblike podeželskega načina življenja. Uvrstitev v serijo kovancev, posvečeno domorodnim vrstam, je v tem kontekstu mogoče razumeti kot sklicevanje na specifično malteško kulturno dediščino. Čeprav pasma biološko ni samostojna vrsta, predstavlja lokalno nastalo populacijo domačih živali. Motiv na kovancu tako povezuje naravno okolje, tradicionalno rabo in nacionalno simboliko, ne da bi se nanašal na stavbo ali politično obletnico.