2 evra BU

Nemška delitev je bila posledica druge svetovne vojne in začetka vzhodno-zahodnega konflikta. Leta 1949 sta na zahodu nastali Bundesrepublik Deutschland, na vzhodu pa Deutsche Demokratische Republik. Obe državi sta pripadali različnima političnima, gospodarskima in vojaškima zavezniškima sistemoma. Berlinski zid, ki je obstajal od leta 1961, in notranja nemška meja sta močno omejevala svobodo gibanja med vzhodom in zahodom.

Jeseni 1989 je bilo vodstvo DDR zaradi gibanj za izseljevanje in vse večjih protestov pod pritiskom. Na ponedeljkovih demonstracijah in drugih zborovanjih so državljani zahtevali politično soodločanje, svobodne volitve ter svobodo potovanja in izražanja mnenja. Vzklik »Mi smo ljudstvo« je izražal, da so se demonstranti sami razumeli kot nosilce državne suverenosti in zavračali zahtevo vladajoče Sozialistische Einheitspartei Deutschlands po izključnem zastopanju. Protesti so večinoma ostali mirni, zato jih imenujemo miroljubna revolucija.

Po odprtju Berlinskega zidu 9. novembra 1989 je državna združitev vse bolj stopala v ospredje. V tem okviru se je razširil spremenjeni slogan »Mi smo eno ljudstvo«. Ta ni več pomenil le demokratičnih pravic znotraj DDR, temveč željo številnih ljudi po skupni nemški državi. Hkrati pa so obstajale različne predstave o hitrosti in obliki procesa združevanja.

Prve svobodne volitve v Volkskammer DDR marca 1990 so ustvarile parlamentarno podlago za nadaljnja pogajanja. Sledile so gospodarska, denarna in socialna unija, Einigungsvertrag med obema nemškima državama ter Zwei-plus-Vier-Vertrag s štirimi nekdanjimi okupacijskimi silami. Dne 3. oktobra 1990 je DDR vstopila na področje veljavnosti Grundgesetz; njene zvezne dežele so postale del Bundesrepublik Deutschland.

Izbira tega spominskega dogodka se tako navezuje tako na državno obletnico kot na politični jezik protestnega gibanja. Uporabljeni slogan opozarja na prehod od zahtev po demokratični samoodločbi k državni združitvi.