2 evra BU

Laskarina Bouboulina se je rodila leta 1771 v Konstantinopel in odraščala na otoku Spetses. Otok je imel razvito trgovsko pomorstvo, ki je številnim grškim družinam pod osmansko oblastjo omogočilo gospodarski vpliv. Bouboulina je bila dvakrat poročena s kapitanoma. Po njuni smrti je prevzela družinsko premoženje in se samostojno vključila v ladjarski posel. Tako je imela finančna sredstva, ladje in pomorske povezave, ki jih je pozneje uporabila v grškem boju za neodvisnost.

Vstaja proti Osman­isches Reich se je začela leta 1821 in po večletnih bojih privedla do nastanka neodvisne grške države. Bouboulina je dala opremiti veliko oboroženo ladjo »Agamemnon«, financirala posadke in zagotovila dodatne ladje. Iz Spetses je njena eskadra podpirala upornike pri pomorskih blokadah osmanskih trdnjav. Med drugim je delovala pred Nafplio in Monemvasia. Bouboulina se je občasno zadrževala tudi pri grških kopenskih enotah in sodelovala na posvetih z vodilnimi uporniki.

Njene možnosti delovanja so bile za žensko tistega časa nenavadne: upravljala je večje premoženje, vodila pomorsko podjetje in samostojno nastopala v vojaško-političnem okolju. V poznejšem spominu je zato postala ena najbolj znanih ženskih osebnosti boja za neodvisnost. Upodobitev pred ladijskim vrvjem ne namiguje le na pomorstvo na splošno, temveč neposredno na temelj njenega prispevka k vstaji.

Po prvih uspehih se je gibanje za neodvisnost zapletlo v notranje boje za oblast. Bouboulina se je nazadnje umaknila na Spetses. Tam je bila leta 1825 med sporom med dvema družinama ustreljena. Njena smrt torej ni bila neposredno povezana z bojem proti osmanskim enotam. Obletnica je bila za Grčijo priložnost, da se spomni njene vloge pri ustanovitvi države in hkrati sodelovanja žensk v boju za neodvisnost.