Coincard

Tomislav je v začetku 10. stoletja vladal Hrvaški in tradicionalno velja za prvega hrvaškega kralja. O njegovi osebnosti in času vladanja se je ohranilo le malo sočasnih poročil. V pismu papeža Johannes X., ki je povezano s cerkveno sinodo v Splitu, je imenovan »kralj Hrvatov«. Za formalni obred kronanja pa ni sočasnega dokaza. Leto 925 zato označuje predvsem najzgodnejšo zanesljivo potrditev njegovega kraljevskega naslova.

Pod Tomislavom so se prej ločeno razvijala hrvaška območja oblasti ob jadranski obali in v notranjosti tesneje povezala. Hrvaška je bila takrat med več političnimi središči moči: dalmatinskimi obalnimi mesti pod bizantinskim vplivom, Bolgarskim cesarstvom, širijočimi se Madžari in zahodnim krščanstvom pod papeškim vplivom. Poznejša izročila Tomislavu pripisujejo vojaške uspehe in obsežno kraljestvo, vendar zaradi skopih virov posameznosti in natančnih meja ni mogoče zanesljivo določiti.

Sinodi v Splitu v letih 925 in 928 sta urejali cerkvene pristojnosti v Dalmaciji in na Hrvaškem. Med drugim je šlo za prednostni položaj nadškofije Split in za cerkveno vključitev hrvaških ozemelj. Ti dogodki kažejo, da Tomislavova vladavina ni bila povezana le z ureditvijo ozemlja, temveč tudi z organizacijo Cerkve.

Od 19. stoletja je Tomislav postal osrednja osebnost hrvaškega zgodovinskega izročila. Znani konjeniški spomenik v Zagrebu je nastal v tem okolju nacionalne spominske kulture. Ne prikazuje ga kot zgodovinsko potrjen portret, temveč kot idealiziranega srednjeveškega vladarja. Hrvaški parlament je leto 2025 razglasil za spominsko leto ob obletnici hrvaškega kraljestva. Izdaja kovanca je tako del širšega državnega spominskega programa, ki opozarja na zgodnje korenine hrvaške državnosti.