Hrvaška · Marko Marulić

Marulić je živel v Splitu, ki je takrat spadal v del Dalmacije pod oblastjo Benetk. Izhajal je iz patricijske družine, se humanistično izobrazil in se ukvarjal tudi z nalogami mestne uprave. Kulturno okolje dalmatinskih obalnih mest so zaznamovali stiki med italijansko renesančno kulturo, cerkveno učenostjo in domačimi jezikovnimi tradicijami. Hkrati je širitev Osmanskega cesarstva ogrožala dalmatinsko zaledje.

Poleg hrvaških besedil je Marulić pisal moralno-teološka in verska dela za učeno evropsko občinstvo. Mednje sodita »Evangelistarium« in »De institutione bene vivendi per exempla sanctorum«, zbirka življenjskih pravil na podlagi svetopisemskih oseb in svetnikov. Takšna dela so bila tiskana zunaj Dalmacije, večkrat ponatisnjena in prevedena v različne evropske jezike. Marulić je bil zato za časa življenja znan predvsem kot latinski avtor. Njegov latinski ep »Davidias« obravnava zgodbo svetopisemskega kralja Davida.

»Judita« pripoveduje starozavezno zgodbo o Juditi in Holofernu: oblegano mesto je rešeno, potem ko Judita pride v tabor sovražnega vojskovodje in ga ubije. Marulić je dogajanje prenesel v literarni in politični izkustveni svet svojega časa. Besedilo je bilo mogoče v ozadju osmanskih napadov razumeti kot poziv k vztrajnosti in skupni obrambi. Njegov jezik temelji na čakavski različici hrvaščine, razširjeni na dalmatinski obali.

Na Hrvaškem Marulića pogosto označujejo za »očeta hrvaške književnosti«. Ta položaj temelji na povezavi evropskega humanizma, svetopisemskih snovi in hrvaškega knjižnega jezika. Vlada je jubilejno leto razglasila za »leto Marka Marulića«. Izdaja kovanca se tako umešča v državni spominski program, ki naj bi poudaril njegovo vlogo v zgodovini hrvaške književnosti in jezika.