Coincard

Plavica je tesno povezana s tradicionalnim poljedelstvom Estonije. Njeno estonsko ime „rukkilill“ dobesedno pomeni „ržena cvetlica“. Enoletna rastlina je rasla predvsem kot spremljevalka poljščin med ržjo in drugim žitom. Tako je postala prepoznaven del podeželske kulturne krajine ter se uveljavila v ljudski umetnosti, tekstilu in dekorativnih upodobitvah. Sodobno čiščenje semena in uporaba sredstev za zatiranje plevela sta njeno razširjenost na njivah močno zmanjšala.

Za narodno cvetlico je bila plavica izbrana v času sovjetske oblasti. Javni izbor v šestdesetih letih 20. stoletja je pokazal jasno naklonjenost tej rastlini; od leta 1968 velja za cvetlični narodni simbol. Odločilna sta bila njena prepoznavnost v kmečkem življenjskem okolju in njena modra barva. Modra je poleg črne in bele ena od estonskih narodnih barv. Zastava v teh barvah v Estonski sovjetski socialistični republiki ni bila dovoljena kot državna zastava. Zato je lahko modra plavica hkrati vzpostavila zadržano povezavo s samostojno estonsko identiteto, ne da bi bila sama državno znamenje.

Botanično spada plavica v družino nebinovk. Njeno opazno socvetje sestavljajo številni posamezni cvetovi; zunanji, povečani cvetovi služijo predvsem privabljanju žuželk. Prvotno se je kot spremljevalka žitnega poljedelstva razširila po velikem delu Evrope.

Izdaja kovanca ni vezana na določeno obletnico, temveč počasti trajen narodni simbol. Hkrati nadaljuje tematsko serijo: Estonija je že leta 2023 svojo nacionalno vrsto ptice, kmečko lastovko, obravnavala na spominskem kovancu za 2 evra. Izbor plavice tako povezuje upodobitev narave, zgodovino poljedelske kulture in razvoj estonske narodne simbolike.