Set BU

Demokratična tradicija Finske sega do parlamentarne reforme iz leta 1906. Država je bila takrat avtonomno veliko vojvodstvo znotraj Ruskega imperija. Dotedanjo predstavniško telo, razdeljeno po družbenih stanovih, je nadomestil enodomni parlament. Finska je hkrati uvedla splošno in enako volilno pravico. Ženske so pridobile tako aktivno kot pasivno volilno pravico. S tem je Finska postala prva evropska država z žensko volilno pravico na državni ravni. Na parlamentarnih volitvah leta 1907 je bilo izvoljenih 19 žensk; bile so prve ženske poslanke na svetu.

Po razglasitvi neodvisnosti leta 1917 in državljanski vojni leta 1918 je nastala parlamentarna republika. Ustava iz leta 1919 je določila temeljne poteze političnega sistema. Danes se poslanci finskega parlamenta določajo po proporcionalnem volilnem sistemu. Tudi predsednik je izvoljen neposredno. Poleg tega potekajo občinske volitve, volitve v regionalna območja blaginje in volitve finskih poslancev v Evropski parlament.

Volilna pravica je tesno povezana z drugimi demokratičnimi načeli: svobodno kandidaturo, tajnim glasovanjem, rednimi volitvami in enakostjo glasov. Finski državljani imajo na državnih volitvah volilno pravico od 18. leta starosti. Na občinskih volitvah lahko pod določenimi pogoji glasujejo tudi tuji prebivalci.

Izdaja kovanca se ne nanaša na okrogli zgodovinski jubilej. Leto njegove izdaje pa so na poseben način zaznamovale volitve. V začetku leta 2024 so na Finskem potekale predsedniške volitve, junija pa so sledile evropske volitve. Tema tako povezuje dolg razvoj finske volilne pravice s sodobno politično udeležbo. Uporaba obeh državnih jezikov hkrati opozarja na ustavno zasidrano dvojezičnost Finske: finščina in švedščina sta državna jezika države.