2 evra PP

Na začetku 19. stoletja sta Wien in današnja Bratislava pripadala istemu političnemu prostoru. Wien je bil rezidenčno mesto Avstrijskega cesarstva, Bratislava pa je spadala v Kraljevino Ogrsko znotraj Habsburške monarhije. Mesto je bilo takrat znano predvsem pod imeni Pressburg, Pozsony in Prešporok; današnje ime je bilo uradno uvedeno šele v 20. stoletju. V Pressburgu je zasedal ogrski deželni zbor, zato je med obema mestoma potekala živahna politična, gospodarska in osebna izmenjava.

Pred razvojem železnice so bile poštne kočije pomembno sredstvo za kopenski poštni in potniški promet. Vozile so po voznih redih na določenih progah. Na poštnih postajah je bilo mogoče zamenjati konje, da se je pot lahko nadaljevala brez daljših postankov za počitek. Hitra pošta se je od počasnejših poštnih povezav razlikovala predvsem po krajših postankih in organizaciji, usmerjeni v hitrost. Poštne kočije so poleg pisem in uradnih pošiljk pogosto prevažale tudi potnike.

Poštni rog je imel prvotno praktično funkcijo. Poštni kočijaž je z določenimi signali naznanil prihod ali odhod ter lahko na postaji odredil pripravo svežih konj. Hkrati je rog označeval uradno pošto, ki je imela na številnih cestah posebne prednostne pravice.

Povezava med mestoma, ki sta med seboj oddaljeni le približno 60 kilometrov, predstavlja prehodno obdobje v zgodovini prometa. Kopenski promet na dolge razdalje je še vedno temeljil na konjski vpregi in mreži postaj; nekaj desetletij pozneje so železnice prevzele vse večji del prevoza potnikov in pošte. Železniška proga med Wienom in Pressburgom je bila odprta sredi 19. stoletja.

Obletnica je bila s slovaškega vidika primerna kot povod za izdajo kovanca, saj proga ponazarja zgodovinsko vključitev Bratislave v prometna in komunikacijska omrežja Habsburške monarhije. Hkrati opozarja na še danes tesno čezmejno povezanost obeh sosednjih prestolnic.