Coincard

Hrvaška je leta 2013 pristopila k Evropski uniji. S tem je bila načeloma povezana tudi obveznost uvedbe evra, ko bi bili izpolnjeni za to določeni pogoji. Za razliko od držav s pogodbeno dogovorjeno izjemo Hrvaška ni imela trajne pravice do ohranitve svoje nacionalne valute.

Pomemben vmesni korak je bil leta 2020 pristop k mehanizmu deviznih tečajev II. V tem postopku se je morala hrvaška kuna izkazati za dovolj stabilno glede na evro. Poleg tega so bila preverjena tako imenovana konvergenčna merila. Zajemajo med drugim stabilnost cen, javne finance, dolgoročne obrestne mere in združljivost nacionalnih predpisov s pravili Evropske ekonomske in monetarne unije. Po pozitivni oceni so pristojni organi EU leta 2022 sklenili Hrvaško vključiti v območje evra. Menjalni tečaj je bil nepreklicno določen pri 7,53450 kune za en evro.

Kuna je bila od leta 1994 hrvaška valuta. Nadomestila je hrvaški dinar, ki je bil med državnim osamosvajanjem od Jugoslavije uveden kot prehodna valuta. Prehod na evro je tako končal skoraj tri desetletja trajajoče obdobje samostojne hrvaške denarne politike. Hrvaška je postala dvajseta članica območja evra.

Gospodarsko je bila država že prej tesno povezana z evrom. Del prihrankov in posojil je bil voden v evrih ali vezan nanje. Tudi turizem, zunanja trgovina in finančne povezave so bili močno usmerjeni v druge države EU in evrskega območja. Z vstopom so odpadli stroški menjave valut v razmerju do teh držav, hkrati pa je pristojnost za denarno politiko prešla na evrosistem, pri katerem odtlej sodeluje tudi hrvaška centralna banka.

Izdaja spominskega kovanca je bila smiselna, saj je menjava valute predstavljala jasno datiran korak evropskega povezovanja. Hkrati je šlo za prvi hrvaški spominski kovanec za 2 evra. Motiv zato povezuje pripadnost skupnemu denarnemu območju z neposredno prepoznavnim državnim simbolom identitete.