2 evra BU

Ob pristopu Irske Evropska unija v današnji obliki še ni obstajala. Irska je pristopila k Evropskim skupnostim, med katere je spadala predvsem Evropska gospodarska skupnost (EGS). Hkrati sta članici postali tudi Danska in Združeno kraljestvo. Skupnost se je tako prvič po svoji ustanovitvi razširila z novimi državami.

Pristop Irske je bil tesno povezan z njenimi gospodarskimi povezavami z Združenim kraljestvom. Velik del irske zunanje trgovine je bil tradicionalno usmerjen na britanski trg. Ko si je Velika Britanija prizadevala za članstvo v EGS, si je tudi Irska prizadevala za sprejem. Prejšnji poskusi pristopa so se zavlekli, ker je Francija pod predsednikom Charles de Gaulle nasprotovala pristopu Velike Britanije. Šele po njegovem odstopu so bila nova pogajanja uspešno zaključena.

Ker je članstvo zahtevalo prenos nekaterih državnih pristojnosti na evropske institucije, so na Irskem spremenili ustavo. Prebivalstvo je pristop na referendumu z veliko večino podprlo. Članstvo je z gospodarskega vidika omogočilo boljši dostop do trgov drugih držav članic. Za pretežno kmetijsko usmerjeno irsko gospodarstvo je imela osrednjo vlogo tudi skupna kmetijska politika. V naslednjih desetletjih je država prejemala sredstva iz evropskih regionalnih in strukturnih skladov, ki so jih med drugim namenjali infrastrukturi, izobraževanju in gospodarskemu razvoju.

Evropsko članstvo je hkrati postalo stalni del irske zunanje politike. Irska je ostala vojaško nevtralna, vendar je sodelovala pri političnem in gospodarskem povezovanju. Pozneje je spadala med prve države, ki so uvedle evro najprej kot knjižni denar in nato kot gotovino.

Irska vlada je obletnico pospremila s programom „EU50“. Ta je vključeval prireditve in projekte, ki so obravnavali družbene, gospodarske in politične posledice članstva. Spominski kovanec je bil del tega državnega spominskega programa in je zato prevzel njegovo enotno podobo.