Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 476 2023
Coincard
Neobtoč./BU
Coincard – izdaja 3
Francija · Sejalka in boj s pestmi – Pont Neuf (serija: poletne olimpijske igre, Pariz 2024 – 3/4)
Naklada50.000
Datum izdaje10. jan. 2023
EmbalažaCoincard
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Tržna cena15,90 €
Podatek o nakladi vira: 5 x 50.000
Ob priložnosti izdaje
Kovanec obeležuje olimpijske igre Pariz 2024, ki bodo v francoski prestolnici ponovno potekale sto let po poletnih igrah leta 1924. Motiv prikazuje sejalka, nacionalno figuro in ikono francoske numizmatike, pri antičnem boksu pred Pont-Neuf in Île de la Cité. Atletska steza ter logotip olimpijskih iger Pariz 2024 dopolnjujeta upodobitev.
Motiv
Sto let po olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu bodo poletne olimpijske igre leta 2024 znova potekale v francoski prestolnici. Monnaie de Paris (Pariška kovnica) je odštevanje do otvoritve olimpijskih iger čez eno leto vzela kot priložnost za predstavitev kulturne dediščine iger in mesta Paris. Igre so dogodek mednarodnega pomena in zdaj vse bolj prihajajo v ospredje. V preteklih letih je bilo izdanih že več spominskih kovancev za 2 evra, posvečenih olimpijskim igram.
Na tem kovancu je upodobljena Sejalka, nacionalna figura in ikona francoske numizmatike. Po zgledu olimpijskih iger v antiki je figura prikazana pri pestnem boju, predhodniku boksa. Silhueta je upodobljena pred mostom Pont-Neuf, v okolju, značilnem za Ile-de-la-Cité v središču mesta Paris. V ozadju se okoli notranjosti kovanca razprostira atletska steza, v katero je na desni strani vstavljen logotip olimpijskih iger 2024 v Parizu. Leto izdaje, črki „RF“ in oznaki kovnice so nameščeni pod lokom, na ograji mostu oziroma v reki Seine.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na tem kovancu je upodobljena Sejalka, nacionalna figura in ikona francoske numizmatike. Po zgledu olimpijskih iger v antiki je figura prikazana pri pestnem boju, predhodniku boksa. Silhueta je upodobljena pred mostom Pont-Neuf, v okolju, značilnem za Ile-de-la-Cité v središču mesta Paris. V ozadju se okoli notranjosti kovanca razprostira atletska steza, v katero je na desni strani vstavljen logotip olimpijskih iger 2024 v Parizu. Leto izdaje, črki „RF“ in oznaki kovnice so nameščeni pod lokom, na ograji mostu oziroma v reki Seine.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Igre leta 1924 so bile že druga pariška izvedba po letu 1900. Potekale so v času mandata Pierre de Coubertina, francoskega soustanovitelja sodobnega olimpijskega gibanja. Takrat se je udeležilo več kot 3.000 športnikov iz 44 držav; ženskam je bilo sodelovanje dovoljeno le v nekaj disciplinah. Z nastanitvenim kompleksom, pozneje poimenovanim olimpijska vas, je bilo prvič zgrajeno bivališče, namenjeno posebej udeležencem. Leta 1924 je bil uveden tudi do danes običajni obred zaključne slovesnosti z olimpijsko, grško in zastavo naslednje države gostiteljice.
Antične olimpijske igre so potekale v Olimpiji v čast Zevsu. Pestni boj je bil del njihovega programa od 7. stoletja pr. n. št. Borci so okoli dlani in podlakti nosili usnjene jermene; težnostnih kategorij ali določenega števila rund ni bilo. Navezanost na to disciplino povezuje sodobni šport z njegovimi antičnimi predhodniki.
Francoska sejalka, »La Semeuse«, temelji na osnutku medaljerja Louis-Oscar Roty iz poznega 19. stoletja. Od leta 1897 se je pojavljala na francoskih srebrnih kovancih, pozneje tudi na poštnih znamkah ter na drugih izdajah frankov in evrov. Kot hodeča ženska, ki raztresa seme, predstavlja republiko in širjenje njenih idej. Zaradi svoje dolgotrajne uporabe je hkrati primeren simbol za prikaz zgodovine francoskega kovanja denarja.
Pont-Neuf je bil zgrajen na prehodu iz 16. v 17. stoletje. Kljub svojemu imenu – »Novi most« – je danes najstarejši ohranjeni most čez Seno v Parizu. Poteka čez zahodni vrh Île de la Cité in povezuje oba rečna bregova. V nasprotju s starejšimi pariškimi mostovi ni bil pozidan z nizi hiš.
Izdaja v letu pred otvoritvijo je bila del olimpijskega odštevanja francoske kovnice. Zgodovinski državni simboli, antični šport in pariška mestna zgodovina naj bi povezali vlogo Francije kot gostiteljice z dolgo predzgodovino iger.
Antične olimpijske igre so potekale v Olimpiji v čast Zevsu. Pestni boj je bil del njihovega programa od 7. stoletja pr. n. št. Borci so okoli dlani in podlakti nosili usnjene jermene; težnostnih kategorij ali določenega števila rund ni bilo. Navezanost na to disciplino povezuje sodobni šport z njegovimi antičnimi predhodniki.
Francoska sejalka, »La Semeuse«, temelji na osnutku medaljerja Louis-Oscar Roty iz poznega 19. stoletja. Od leta 1897 se je pojavljala na francoskih srebrnih kovancih, pozneje tudi na poštnih znamkah ter na drugih izdajah frankov in evrov. Kot hodeča ženska, ki raztresa seme, predstavlja republiko in širjenje njenih idej. Zaradi svoje dolgotrajne uporabe je hkrati primeren simbol za prikaz zgodovine francoskega kovanja denarja.
Pont-Neuf je bil zgrajen na prehodu iz 16. v 17. stoletje. Kljub svojemu imenu – »Novi most« – je danes najstarejši ohranjeni most čez Seno v Parizu. Poteka čez zahodni vrh Île de la Cité in povezuje oba rečna bregova. V nasprotju s starejšimi pariškimi mostovi ni bil pozidan z nizi hiš.
Izdaja v letu pred otvoritvijo je bila del olimpijskega odštevanja francoske kovnice. Zgodovinski državni simboli, antični šport in pariška mestna zgodovina naj bi povezali vlogo Francije kot gostiteljice z dolgo predzgodovino iger.