Francija · Predsedovanje Svetu EU

Predsedovanje Svetu Evropske unije se je takrat vsakih šest mesecev izmenjevalo med državami članicami. Vsaka pristojna država je načrtovala in vodila večino zasedanj Sveta, posredovala med vladami ter zastopala Svet v odnosih z drugimi institucijami EU. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je ta vloga vključevala tudi predsedovanje zasedanjem Evropskega sveta. Zato je imel za Francijo predsednik države Nicolas Sarkozy osrednjo vlogo na vrhovnih srečanjih voditeljev držav in vlad. Sveta EU pri tem ne smemo zamenjevati s Svetom Evrope, ki ni institucija Evropske unije.

Francija je za svoj mandat med drugim uvrstila na dnevni red evropsko podnebno in energetsko politiko, priseljevanje in azil, kmetijsko politiko ter evropsko varnostno in obrambno politiko. Decembra so se države članice dogovorile o podnebno-energetskem svežnju s cilji za leto 2020. Že oktobra je bil sprejet Evropski pakt o priseljevanju in azilu. Med francoske prednostne naloge je spadala tudi Unija za Sredozemlje, ustanovljena julija na vrhovnem srečanju v Parizu.

Politično agendo je hkrati zaznamovalo več kriz. Po irski zavrnitvi Lizbonske pogodbe junija je bilo treba razpravljati o nadaljnjem postopku pri načrtovani reformi EU. Med vojno med Rusijo in Gruzijo avgusta je Sarkozy v imenu Evropske unije posredoval pri načrtu prekinitve ognja. Jeseni je mednarodna finančna kriza zahtevala usklajevanje evropskih vlad glede ukrepov za stabilizacijo bank in finančnih trgov. V ta namen je pod francoskim vodstvom potekalo več kriznih srečanj, med drugim vrh voditeljev držav in vlad evrskega območja.

Izbira te teme za obtočni kovanec je vsakdanjo vidnost časovno omejene institucionalne naloge Francije. V nasprotju s kovanci, posvečenimi zgodovinskim obletnicam, se je izdaja nanašala na neposredno aktualen politični dogodek. Čisto tipografska podoba je ustrezala njegovemu državno-institucionalnemu značaju, ne da bi v ospredje postavljala posamezno osebo ali stavbo.