Coincard

Luksemburška zastava je sestavljena iz treh enako širokih vodoravnih pasov v rdeči, beli in svetlomodri barvi. Njene barve izhajajo iz zgodovinskega grba Luksemburga. Ta prikazuje rdečega kronanega leva na srebrno in modro progastem polju. Rdeča, bela in modra so se kot državne barve uveljavile v 19. stoletju, zlasti v času belgijske revolucije leta 1830, ki je zajela tudi Luksemburg.

Trobojnica je podobna nizozemski zastavi, od nje pa se razlikuje predvsem po svetlejšem odtenku modre barve. Podobnost ni posledica neposrednega prevzema: barve Luksemburga imajo lasten heraldični izvor. Vendar je bilo veliko vojvodstvo od leta 1815 do 1890 v personalni uniji s Kraljevino Nizozemsko. Nizozemski kralj je bil v tem obdobju hkrati tudi veliki vojvoda Luksemburga.

Dolgo je uporaba luksemburških državnih barv temeljila predvsem na navadi in zgodovinski praksi. Šele zakon z dne 23. junija 1972 o državnih simbolih je pravno določil državne simbole in njihovo podobo. S tem so med drugim dobili zavezujočo pravno podlago tudi razporeditev in barve zastave. Dogodek, ki ga obeležuje kovanec, se torej ne nanaša na nastanek trobojnice, temveč na njeno zakonsko ureditev. Leto 2022 je bilo zaradi okrogle obletnice tega zakona primerno za leto izdaje.

Veliki vojvoda Henri je od leta 2000 voditelj Luksemburga. Nasledil je svojega očeta, velikega vojvodo Jeana, po njegovi abdikaciji. Luksemburg je parlamentarna monarhija; za politične odločitve sta odgovorna vlada in parlament, medtem ko veliki vojvoda pooseblja državno kontinuiteto in opravlja ustavne naloge. Njegov portret se od uvedbe evra redno pojavlja na nacionalnih straneh luksemburških kovancev. Povezava voditelja države z zakonsko določenim državnim simbolom je zato v skladu z običajnim prikazom državne identitete na luksemburških kovancih.