Coincard

Ustava je nastala med grško vojno za neodvisnost proti Osmanskemu cesarstvu, ki se je začela leta 1821. Predstavniki različnih uporniških območij so se konec leta 1821 zbrali na narodni skupščini. Kraj zasedanja je bila Piada, današnji Nea Epidavros, in ne nekaj kilometrov oddaljeno antično svetišče v Epidaurosu. Skupščina naj bi povezala regionalne politične in vojaške strukture ter uporu dala skupno državno ureditev.

Sprejeti dokument je nosil naslov »Začasna državna ureditev Grčije«. Razglasil je politični obstoj in neodvisnost grškega naroda ter uredil vzpostavitev začasne osrednje oblasti. Predvideni so bili zakonodajni, izvršilni in sodni organi. Besedilo je vsebovalo tudi določbe o enakosti pred zakonom ter varstvu lastnine, časti in osebne varnosti. Njegova praktična učinkovitost je zaradi vojne, notranjegrških sporov in spreminjajočih se razmerij moči ostala omejena. Kljub temu je zaznamoval prehod od vojaškega upora k politično in pravno organiziranemu projektu izgradnje države.

Ureditev je bila že leta 1823 spremenjena z ustavo iz Astros, leta 1827 pa je sledila ustava iz Troizen. Mednarodno priznanje neodvisne grške države je prišlo šele pozneje. Pod kraljem Otto, ki je po vojni za neodvisnost postal prvi grški kralj, je medalja spominjala na udeležence skupščine. Njena poznejša uporaba kot predloge povezuje revolucionarno sprejemanje ustave z državno spominsko kulturo mladega kraljestva.

Asklepios je bil v grški religiji bog zdravilstva. Njegovo svetišče pri Epidaurosu je bilo nadregionalno kultno in zdravilno središče; bolniki so tam iskali versko ozdravitev. Tempelj s kultno podobo je v povezavi z motivom na kovancu predvsem slikovna oznaka za Epidauros. Izbira obletnice opozarja na zgodnjo izhodiščno točko grške državnosti in ustavne tradicije, čeprav je imela takratna ureditev sprva le začasen značaj.