Numizmatično pismo

Alexander Dubček je del otroštva preživel v Sovjetski zvezi, med drugo svetovno vojno pa se je pridružil odporu proti slovaškemu režimu, povezanemu z Nemškim rajhom. Sodeloval je v Slovaškem narodnem uporu leta 1944 in po vojni napredoval v Komunistični partiji. Januarja 1968 je na mestu prvega sekretarja Komunistične partije Češkoslovaške zamenjal Antonína Novotnýja.

Pod Dubčekovim vodstvom je nastal reformni program, ki ga pogosto povezujejo z geslom »socializem s človeškim obrazom«. Komunistična partija naj bi ohranila vodilni položaj, hkrati pa so bile predvidene večja svoboda izražanja in tiska, delna gospodarska decentralizacija ter večja udeležba prebivalstva. Cenzura se je omilila, v javnosti pa se je začela široka razprava o politiki, kulturi in stalinistični preteklosti. V ta čas je sodila tudi preoblikovanje države v federacijo, sestavljeno iz češke in slovaške republike.

Sovjetsko vodstvo in več z njim povezanih vlad so v tem videli nevarnost za politični red vzhodnega bloka. V noči na 21. avgust 1968 so enote Varšavskega pakta vdrle v Češkoslovaško. Dubčka in druge politike so aretirali ter odpeljali v Moskvo. Tam so morali soglašati s protokolom, ki je uvedel postopno odpravljanje reform. Leta 1969 je Dubčka zamenjal Gustáv Husák; pozneje je izgubil partijske položaje in bil izključen iz stranke. Nato je deloval zunaj javnega političnega življenja.

Med preobrati leta 1989 se je Dubček vrnil na politični oder. Po žametni revoluciji je postal predsednik Zvezne skupščine Češkoslovaške. S tem je poosebljal povezavo med neuspelim reformnim poskusom leta 1968 in koncem komunistične oblasti. Za Slovaško je bilo pomembno tudi, da je kot slovaški politik stal na čelu skupne češkoslovaške države. Ta dvojna zgodovinska referenčna raven pojasnjuje njegovo izbiro za nacionalni motiv kovanca.