Komplet obtočnih kovancev zrcalni sijaj

Michelangelo Merisi, imenovan Caravaggio, se je rodil v Milanu in svoj umetniški vzdevek dobil po lombardijskem kraju Caravaggio, od koder je izhajala njegova družina. V 1590. letih se je naselil v Rimu. Tam je razvil slikarski način, pri katerem verskih in mitoloških figur ne idealizira, temveč jih upodablja z individualnimi obraznimi potezami, sodobnimi oblačili in telesno navzočnostjo. Značilni so tudi močni kontrasti svetlega in temnega ter premišljeno usmerjanje svetlobe, zaradi katerega posamezne osebe in kretnje izstopijo iz temnega slikovnega prostora.

Njegovo življenje so zaznamovali konflikti z oblastmi in tekmeci. Po smrtonosnem spopadu je moral zapustiti Rim. V naslednjih letih je med drugim deloval v Neaplju, na Malti in na Siciliji. Kljub zgodnji smrti se je njegov način upodabljanja hitro razširil. Številni slikarji v Italiji in drugih delih Evrope so prevzeli njegov realizem ter dramatično obravnavo svetlobe; pogosto jih imenujemo karavadžisti.

Upodobljena Maria Magdalena ni prikazana z običajnimi pripovednimi ali nadnaravnimi spremljevalnimi motivi. Caravaggio prikazuje mlado žensko, ki sama sedi na nizkem stolu in ima sklonjeno glavo. Ob njej ležijo odloženi kosi nakita; posoda nakazuje tradicionalno povezavo Magdalene z mazilnim oljem. Solza in zadržana drža telesa zaznamujeta njeno notranje spreobrnjenje. Zaradi sodobnih oblačil prizor sprva deluje kot vsakdanji dogodek. Šele atributi in naslov slike jasno razkrijejo verski kontekst. Ta povezava med običajnim življenjskim svetom in krščansko temo je bila značilen element Caravaggiove umetnosti.

San Marino svoje spominske kovance redno namenja tudi umetnikom in delom iz italijanske kulturne zgodovine. Izbira izseka slike omogoča, da se ne spomnimo le slikarja, temveč hkrati izpostavimo tudi konkreten primer njegovega tihega, psihološko zbranega načina upodabljanja figur. Kakšna posebna povezava Caravaggia s San Marinom ni znana.