Malta · Serija: Prazgodovinska najdišča, templji Skorba

Datum izdaje24. jul. 2020

Skupna naklada180.000

Največ v EU170.000

Izdaje3

Napis na obodu2 ✠✠ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno

Napis veljaSKORBA TEMPLES 3600-2500 BC / MALTA / 2020

OblikovalecNoel Galea Bason

KovnicaMonnaie de Paris, Pessac

Ob priložnosti izdaje

Kovanec spominja na prazgodovinske templje Skorba, ki so del Unescove svetovne dediščine. Motiv prikazuje templja, zgrajena drug ob drugem v bližini kraja Zebbiegh na severozahodu Malte, ki sta bila zgrajena na precej starejši naselbini. Nad njima je napis »SKORBA TEMPLES 3600-2500 BC«, pod njima pa »MALTA« in »2020«. Najdišče je arheologom omogočilo določiti zaporedje malteških prazgodovinskih kultur in prvo poselitev otokov datirati v približno 5 000 pr. n. št.

Motiv

Na motivu kovanca je upodobljen Skorba, prazgodovinski tempelj v bližini naselja Zebbiegh na severozahodu Malte. Gre za dva templja, zgrajena drug ob drugem. Zgrajena sta bila na precej starejšem naselju, odkritem zunaj tempeljskega kompleksa. Skorba nima monumentalnosti drugih templjev na malteških otokih. Kljub temu je najdišče izjemno pomembno, saj je arheologom uspelo določiti prazgodovinsko kulturno zaporedje Malte in ugotoviti, da so bili otoki prvič poseljeni okoli leta 5 000 pr. n. št. Nad motivom kovanca je napis „SKORBA TEMPLES 3600-2500 BC“. Spodaj sta ime države izdajateljice „MALTA“ in leto izdaje „2020“.

Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Skorba sodi v okvir malteške tempeljske kulture, ki se je razvila v neolitiku. Na Malti in Gozu so takrat iz velikih apnenčastih blokov nastali samostojno stoječi kompleksi z več polkrožnimi komorami. Njihova natančna funkcija še ni dokončno pojasnjena. Najdbe oltarjev, živalskih kosti in majhnih kipcev kažejo, da so jih uporabljali za skupnostne obrede. Hkrati so bili del družbe, ki se je ukvarjala s poljedelstvom in živinorejo ter vzdrževala stalna naselja.

Sorazmerno nizki ostanki zidov v Skorbi dajejo o prvotni podobi takšnih kompleksov manj informacij kot bolje ohranjeni templji. Za raziskave pa so posebej pomembne naselbinske plasti, ohranjene pod zidovi in ob njih. Pri izkopavanjih pod vodstvom britanskega arheologa David H. Trumpa v začetku šestdesetih let 20. stoletja so odkrili ostanke koč, kurišča, orodje, kosti in keramiko iz različnih časovnih obdobij. Na podlagi zaporedja teh plasti je bilo mogoče spremljati spremembe oblik keramike in tehnik izdelave.

Po najdišču sta bili poimenovani kulturni fazi »Grey Skorba« in »Red Skorba«. Poimenovanji se nanašata na značilno sivo oziroma rdeče prevlečeno keramiko. Sodita v čas pred gradnjo velikih tempeljskih kompleksov in zapolnjujeta vrzel med najzgodnejšimi poljedelskimi skupnostmi in poznejšo tempeljsko kulturo. Skorba je zato pomembna primerjalna točka za časovno umeščanje drugih prazgodovinskih najdišč na Malti.

Kompleks je del serijske Unescove svetovne dediščine »Megalitski templji na Malti«. Ta je sprva obsegala Ġgantija, pozneje pa so ji dodali še druga tempeljska najdišča na Malti. Izdaja kovanca iz leta 2020 je tudi del malteške serije, ki je zaporedoma predstavljala prazgodovinska najdišča te otoške države. Pred tem so bili med drugim predstavljeni Ġgantija, Ħaġar Qim, Mnajdra in Ta’ Ħaġrat. Izbira Skorbe je tako utemeljena tako z njenim položajem v svetovni dediščini kot tudi z njeno vlogo pri arheološki kronologiji Malte.