2 evra PP

Univerza v Ljubljani je nastala po koncu prve svetovne vojne in razpadu Österreich-Ungarn. Ozemlje današnje Slovenije je leta 1918 postalo del novoustanovljene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Do takrat so morali številni slovenski študenti za celoten visokošolski študij obiskovati mesta, kot so Wien, Graz ali Prag. Ustanovitev univerze, na kateri bi bila slovenščina učni in znanstveni jezik, je bila zato že dolgo želja slovenskih politikov in intelektualcev.

Predhodniki akademskega izobraževanja so v Ljubljani obstajali že v prejšnjih stoletjih, med njimi filozofski in teološki študij na jezuitskem kolegiju ter visokošolske ustanove v času francoske uprave Ilirskih provinc. Univerza z več fakultetami in samostojnim statusom pa je nastala šele leta 1919. Med njenimi ustanovnimi področji so bili teologija, pravo, filozofija, tehnika in medicina. Prvo predavanje je 3. decembra 1919 imel jezikoslovec Fran Ramovš; obravnavalo je zgodovinsko slovnico slovenskega jezika.

Nova visokošolska ustanova je bila tesno povezana z izgradnjo slovenskojezične znanosti. Za številna strokovna področja je bilo treba razviti slovensko terminologijo ter pripraviti učbenike in znanstvene publikacije. Hkrati je univerza izobraževala strokovnjake za upravo, šole, pravosodje, medicino in tehnične poklice. S tem je postala osrednja ustanova kulturnega in državnega življenja v Sloveniji.

V 20. stoletju je bila univerza večkrat preoblikovana ter razširjena z dodatnimi fakultetami in akademijami. Tudi po ustanovitvi drugih slovenskih visokošolskih ustanov je ostala največja univerza v državi. Stota obletnica je bila zato primerna priložnost za državno obeležitev: spominjala ni le na ustanovitev izobraževalne ustanove, temveč tudi na uveljavitev slovenščine kot jezika univerzitetnega poučevanja in raziskovanja. Izdaja kovanca tako jubilej umešča v razvoj sodobnih slovenskih ustanov po letu 1918.