Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 357 2019
Blister
PP
Blister PP
Nemčija · 30 let padca berlinskega zidu
Naklada33.000
Izdajna cena32,25 €
Datum izdaje10. okt. 2019
EmbalažaBlister
Napis na oboduEINIGKEIT UND RECHT UND FREIHEIT + zvezni orel
Tržna cena35,00 €
Različice
1Nemčija, A · A · Oznaka kovnice A · PP · Blister · Naklada 33.000
Ob priložnosti izdaje
Kovanec obeležuje 30. obletnico padca Berlinskega zidu 9. novembra 1989, ki je zaznamoval konec hladne vojne in tlakoval pot k združitvi Nemčije. Motiv prikazuje na sredini odprt Berlinski zid, skozi katerega gredo golobi kot simboli mednarodne sprave in vzhičena množica. V ozadju je Brandenburger Tor; na zidu je napis „30 let padca zidu“.
Motiv
Pred tridesetimi leti je padel Berlinski zid. Ta dogodek ni vplival le na nemško družbo, temveč je imel posledice po vsem svetu. 9. november 1989 je označil konec hladne vojne, z dogodki tega dne pa se je po več desetletjih mednarodnih napetosti napovedala umiritev razmer. Na evropski ravni je bil to prvi korak na poti k ponovni združitvi ene vodilnih držav Evropske unije. To pomembno spremembo je nato zapečatila pogodba Zwei-plus-vier-Vertrag, ki jo je podpisala tudi Francija. Evropska unija je v samo enem letu sprejela 16 milijonov novih državljank in državljanov, kar je bilo skoraj primerljivo s strukturnimi in gospodarskimi učinki vključitve nove države!
Motiv kovanca prikazuje Berlinski zid, odprt na sredini, skozi katerega gredo golobi (simboli mednarodne sprave) in navdušena množica. V ozadju je upodobljen Brandenburger Tor — najznačilnejši simbol Berlina. Na eni strani zidu je napis „30 let padca zidu“. Ob spodnjem robu motiva kovanca sta letnica izdaje „2019“ in desno od nje oznaka države izdajateljice „D“.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Motiv kovanca prikazuje Berlinski zid, odprt na sredini, skozi katerega gredo golobi (simboli mednarodne sprave) in navdušena množica. V ozadju je upodobljen Brandenburger Tor — najznačilnejši simbol Berlina. Na eni strani zidu je napis „30 let padca zidu“. Ob spodnjem robu motiva kovanca sta letnica izdaje „2019“ in desno od nje oznaka države izdajateljice „D“.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Berlinski zid je začel nastajati 13. avgusta 1961 po ukazu vodstva DDR. Preprečiti naj bi moral, da bi se ljudje še naprej preseljevali v Zvezno republiko prek Zahodnega Berlina. Meja, ki so jo sprva sestavljale zapore in bodeča žica, je bila dograjena v močno varovan sistem zidov, ograj, stražnih stolpov in nadzornih pasov. Zahodni Berlin je bil tako odrezan od vzhodnega dela mesta in okoliškega ozemlja DDR. Poskusi pobega so bili kaznovani z zaporom, v nekaterih primerih pa tudi s smrtonosno silo.
Odprtju so leta 1989 predhodile temeljite spremembe v srednji in vzhodni Evropi ter vse močnejše protestno gibanje v DDR. Številni državljani DDR so zapustili državo prek Madžarske in Češkoslovaške. Hkrati so protestniki zahtevali svobodo potovanja, svobodne volitve in politične reforme. Ponedeljkove demonstracije v Leipzigu, ki so potekale od septembra, so se razvile v množične zborovanja. Oktobra je voditelj države in stranke Erich Honecker izgubil svoj položaj.
Član politbiroja SED Günter Schabowski je 9. novembra zvečer na tiskovni konferenci pojasnil novo ureditev potovanj. Na vprašanje, kdaj bo začela veljati, je odgovoril, da se bo po njegovih informacijah to zgodilo »takoj, nemudoma«. Ureditev pa še ni bila ustrezno pripravljena. Ko sta radio in televizija razširila novico, se je na berlinskih mejnih prehodih zbralo na tisoče ljudi. Mejni stražarji sprva niso prejeli jasnih navodil in so nazadnje ljudi spustili čez.
Brandenburger Tor med delitvijo ni bil uporaben kot običajen mejni prehod, temveč je ležal neposredno na zaprtem obmejnem območju. Zato je postal simbol razdeljenega mesta. 22. decembra 1989 so tam prehod ponovno odprli.
Državna enotnost Nemčije je začela veljati 3. oktobra 1990. Njene zunanjepolitične pogoje sta obe nemški državi skupaj s Francijo, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike uredili s Pogodbo dva plus štiri. Obletnica je bila zato priložnost, da se spomnimo ne le odprtja meje, temveč tudi mirnega protestnega gibanja in premagovanja evropske delitve.
Odprtju so leta 1989 predhodile temeljite spremembe v srednji in vzhodni Evropi ter vse močnejše protestno gibanje v DDR. Številni državljani DDR so zapustili državo prek Madžarske in Češkoslovaške. Hkrati so protestniki zahtevali svobodo potovanja, svobodne volitve in politične reforme. Ponedeljkove demonstracije v Leipzigu, ki so potekale od septembra, so se razvile v množične zborovanja. Oktobra je voditelj države in stranke Erich Honecker izgubil svoj položaj.
Član politbiroja SED Günter Schabowski je 9. novembra zvečer na tiskovni konferenci pojasnil novo ureditev potovanj. Na vprašanje, kdaj bo začela veljati, je odgovoril, da se bo po njegovih informacijah to zgodilo »takoj, nemudoma«. Ureditev pa še ni bila ustrezno pripravljena. Ko sta radio in televizija razširila novico, se je na berlinskih mejnih prehodih zbralo na tisoče ljudi. Mejni stražarji sprva niso prejeli jasnih navodil in so nazadnje ljudi spustili čez.
Brandenburger Tor med delitvijo ni bil uporaben kot običajen mejni prehod, temveč je ležal neposredno na zaprtem obmejnem območju. Zato je postal simbol razdeljenega mesta. 22. decembra 1989 so tam prehod ponovno odprli.
Državna enotnost Nemčije je začela veljati 3. oktobra 1990. Njene zunanjepolitične pogoje sta obe nemški državi skupaj s Francijo, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike uredili s Pogodbo dva plus štiri. Obletnica je bila zato priložnost, da se spomnimo ne le odprtja meje, temveč tudi mirnega protestnega gibanja in premagovanja evropske delitve.