2 evra v akrilnem bloku

Tako imenovani Rimski pogodbi sta bili sestavljeni iz dveh ločenih sporazumov: Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe pogodbi sta začeli veljati v začetku leta 1958.

Njun nastanek je bil povezan z evropskim povezovanjem po drugi svetovni vojni. Že leta 1951 so iste države z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo osrednja področja težke industrije podredile skupnemu nadzoru. Po neuspehu Evropske obrambne skupnosti so sodelovanje preusmerile na gospodarska in tehnično jasneje opredeljena področja. Posvetovanja sta pripravila Messinska konferenca in poročilo odbora pod vodstvom belgijskega politika Paul-Henri Spaak.

EGS naj bi postopoma vzpostavila skupni trg. To je vključevalo odpravo carin med državami članicami, skupno zunanjo carino ter prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Predvidena so bila tudi skupna pravila za konkurenco, kmetijstvo in promet. Euratom naj bi usklajeval sodelovanje pri miroljubni uporabi jedrske energije, spodbujal raziskave in nadzoroval oskrbo z jedrskimi materiali.

Pogodbi sta vzpostavili vsaka svoj svet in komisijo, vendar sta uporabljali skupno parlamentarno skupščino in skupno sodišče. Iz parlamentarne skupščine se je pozneje razvijal Evropski parlament. Ločeni izvršilni organki treh takratnih skupnosti so bili leta 1967 združeni. EGS se je s poznejšimi spremembami pogodb preoblikovala v Evropsko skupnost in se nazadnje vključila v današnjo Evropsko unijo.

Izdaja iz leta 2007 je bila prva skupna spominska izdaja kovanca za 2 evra držav območja evra. Dogodek je bil primeren za enoten motiv, saj Rimski pogodbi označujeta skupno institucionalno in gospodarsko podlago teh držav. Hkrati je bilo mogoče ohraniti nacionalne jezikovne različice in imena držav, medtem ko je osrednji del oblikovanja ostal enak v vseh državah.