Slovenija · 50 let Rimskih pogodb

Datum izdaje25. mar. 2007

Skupna naklada400.000

Največ v EU400.000

Izdaje2

Napis na oboduSLOVENIJA •

Napis veljaRIMSKA POGODBA / 50 LET / EVROPA / 2007 / SLOVENIJA

OblikovalecHelmut Andexlinger

KovnicaSuomen Rahapaja OY, Vantaa, Finnland

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec obeležuje 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe, ki jo je šest ustanovnih članic sklenilo 25. marca 1957 v Rimu. Na motivu je podpisano besedilo pogodbe pred zvezdastim tlakom na Piazza del Campidoglio, ki ga je oblikoval Michelangelo. Nad njim je napis »Evropa« v jeziku posamezne države; podobo dopolnjujeta povod izdaje in dvanajst zvezd Evropske unije.

Motiv

Na sredini kovanca je v ozadju zvezdastega tlakovanja trga Piazza del Campidoglio v Rimu, ki ga je zasnoval Michelangelo, upodobljena pogodba, ki jo je podpisalo šest ustanovnih članic; na tem kraju je bila pogodba podpisana 25. marca 1957. Neposredno nad pogodbo je v ustreznem jeziku vtisnjena beseda »Europa«. Nad celotnim motivom sta kot napisa navedena razlog izdaje, pod njim pa država izdajateljica v ustrezni jezikovni različici oziroma različicah ter letnica 2007. Zunanji obroč kovanca nosi dvanajst zvezd Evropske unije.

Ozadje teme

Tako imenovani Rimski pogodbi sta bili sestavljeni iz dveh ločenih sporazumov: Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe pogodbi sta začeli veljati v začetku leta 1958.

Njun nastanek je bil povezan z evropskim povezovanjem po drugi svetovni vojni. Že leta 1951 so iste države z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo osrednja področja težke industrije podredile skupnemu nadzoru. Po neuspehu Evropske obrambne skupnosti so sodelovanje preusmerile na gospodarska in tehnično jasneje opredeljena področja. Posvetovanja sta pripravila Messinska konferenca in poročilo odbora pod vodstvom belgijskega politika Paul-Henri Spaak.

EGS naj bi postopoma vzpostavila skupni trg. To je vključevalo odpravo carin med državami članicami, skupno zunanjo carino ter prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Predvidena so bila tudi skupna pravila za konkurenco, kmetijstvo in promet. Euratom naj bi usklajeval sodelovanje pri miroljubni uporabi jedrske energije, spodbujal raziskave in nadzoroval oskrbo z jedrskimi materiali.

Pogodbi sta vzpostavili vsaka svoj svet in komisijo, vendar sta uporabljali skupno parlamentarno skupščino in skupno sodišče. Iz parlamentarne skupščine se je pozneje razvijal Evropski parlament. Ločeni izvršilni organki treh takratnih skupnosti so bili leta 1967 združeni. EGS se je s poznejšimi spremembami pogodb preoblikovala v Evropsko skupnost in se nazadnje vključila v današnjo Evropsko unijo.

Izdaja iz leta 2007 je bila prva skupna spominska izdaja kovanca za 2 evra držav območja evra. Dogodek je bil primeren za enoten motiv, saj Rimski pogodbi označujeta skupno institucionalno in gospodarsko podlago teh držav. Hkrati je bilo mogoče ohraniti nacionalne jezikovne različice in imena držav, medtem ko je osrednji del oblikovanja ostal enak v vseh državah.