Set BU

Ta’ Haġrat spada v neolitsko tempeljsko kulturo malteških otokov. Med četrtim in tretjim tisočletjem pr. n. št. so tedanje skupnosti zgradile več kompleksov iz velikih, brez malte položenih kamnitih blokov. Nastali so še pred egipčanskimi piramidami in danes vidnimi glavnimi deli Stonehenge. Ker prebivalstvo Malte v tem obdobju ni uporabljalo pisave, se niso ohranila niti imena graditeljev niti natančen namen stavb.

Za malteške templje so značilni členjeni notranji prostori s polkrožnimi apsidami, do katerih je bilo mogoče dostopati iz osrednjega hodnika. Arheološke najdbe, kot so keramika, oltarji, živalske kosti in figurice, kažejo na skupne obrede in verska dejanja. S katerimi božanstvi ali predstavami so bili povezani, pa ostaja nejasno. V Ta’ Haġrat so našli tudi majhen model pokrite stavbe iz apnenca. Ta nakazuje, da so bili vsaj deli templjev prvotno morda pokriti s strehami.

Izkopavanja pod vodstvom malteškega zdravnika in arheologa Themistocles Zammit so v 1920-ih letih kompleks sistematično razkrila. Sledi pod templjskimi stavbami kažejo, da je bilo območje poseljeno že prej. Ta’ Haġrat tako ni osamljeno, temveč spada v dolgo poselitveno in gradbeno tradicijo na območju okoli Mġarr. V okolici leži s Skorba še eno prazgodovinsko najdišče.

UNESCO več malteških templjskih kompleksov združuje v skupno svetovno dediščino. Najprej je bila leta 1980 na Gozo vpisana Ġgantija; leta 1992 je bil vpis razširjen na druga tempeljska najdišča na Malti, med njimi tudi Ta’ Haġrat. Kovanec je bil del večletne malteške serije kovancev za 2 evra, posvečene prazgodovinskim najdiščem države. V tej seriji so bili posamezni kompleksi drug za drugim predstavljeni kot pričevanja samostojne neolitske kulture.