2 evra BU

Bundesrat se je prvič sestal 7. septembra 1949. Njegova ustanovitev temelji na federalni ureditvi Zvezne republike, ki jo določa Temeljni zakon. Po centralistični vladavini nacionalsocializma naj bi bila državna oblast ponovno razdeljena med zvezo in dežele. Zgodovinska predhodnika predstavništva posameznih nemških držav sta bila Bundesrat Deutsches Kaiserreich in Reichsrat Weimarer Republik. Bundesrat iz leta 1949 pa je samostojen ustavni organ.

Prek njega 16 dežel sodeluje pri zakonodaji in upravljanju zveze ter pri zadevah Evropske unije. Njegovih članov ne volijo neposredno, temveč jih pošljejo deželne vlade. Vsaka dežela ima glede na število prebivalcev od tri do šest glasov, ki jih je mogoče oddati samo enotno. Pri zakonih, ki se posebej nanašajo na pristojnosti ali finance dežel, je potrebno njegovo soglasje. Pri drugih zveznih zakonih lahko vloži ugovor. Spore med Bundestagom in Bundesratom je mogoče obravnavati v spravnem odboru.

V prvih desetletjih je imel Bundesrat sedež v Bonner Bundeshaus. Od leta 2000 zaseda v Berlinu, v nekdanji stavbi Preußischen Herrenhauses ob Leipziger Straße. Stavba, zgrajena po načrtih Friedricha Schulzeja, je bila odprta leta 1904. Herrenhaus je bil prva zbornica pruskega deželnega zbora; po koncu monarhije je stavbo med drugim uporabljal Preußische Staatsrat. Po vojni škodi in poznejših predelavah je bila stavba obnovljena za potrebe Bundesrata.

Jubilej je bil priložnost za obravnavo enega od petih stalnih ustavnih organov zveze. Hkrati izbrana stavba opozarja na daljšo zgodovino federalnih in parlamentarnih institucij v Nemčiji. Izdaja se tako umešča v nemško prakso prikazovanja državnih institucij in zgodovinskih obletnic na obtočnih kovancih.