2 evra BU

Dodekanes je otočje v jugovzhodnem Egejskem morju blizu današnje turške obale. Ime pomeni »dvanajst otokov«, vendar označuje območje s številnimi naseljenimi in nenaseljenimi otoki. Mednje med drugim spadajo Rhodos, Kos, Kalymnos, Karpathos, Leros, Patmos, Symi in Kastellorizo. Rhodos je največji otok in zgodovinsko upravno središče skupine.

Otoki so od 16. stoletja pripadali Osmanskemu cesarstvu. Med italijansko-turško vojno jih je leta 1912 zasedla Italija. Lozanska pogodba je leta 1923 priznala italijansko oblast. V času fašistične vlade v Italiji je sledila politika upravne in kulturne poitalijančitve. Hkrati je večina prebivalstva ostala grško govoreča in pravoslavna; poleg nje so obstajale muslimanske in judovske skupnosti.

Po italijanskem premirju z zavezniki septembra 1943 je nemški Wehrmacht zasedel velike dele otočja. V okolici otokov Kos in Leros je prišlo do spopadov med nemškimi enotami ter zavezniškimi oziroma italijanskimi enotami. Med nemško okupacijo je bilo leta 1944 deportiranih skoraj vseh Judov, ki so še živeli na otokih Rhodos in Kos. Po nemški kapitulaciji je upravo začasno prevzela Velika Britanija.

Odstop otokov Grčiji je bil določen s Pariško mirovno pogodbo z Italijo iz leta 1947. Formalna priključitev je bila izvedena 7. marca 1948; ta datum na otokih vsako leto obeležujejo. Bila je rezultat dolgoletnega političnega cilja, ki se v grščini označuje kot *Enosis*, torej združitev z Grčijo.

S priključitvijo Dodekanesa je Grčija v bistvu dobila svojo današnjo ozemeljsko podobo. Okrogla obletnica je bila zato povod za spominski kovanec. Sklicevanje na antična rodijska kovanja hkrati vzpostavlja povezavo z dolgo kovno in trgovsko zgodovino otoka Rhodos: rodijski kovanci so bili razširjeni v antičnem Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju.