Malta · Serija: prazgodovinska najdišča, Mnajdra

Datum izdaje21. jun. 2018

Skupna naklada335.000

Največ v EU320.000

Izdaje3

Napis na obodu2 ✠✠ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno

Napis veljaMNAJDRA / TEMPLES / 3600-2500 BC / MALTA / 2018

OblikovalecNoel Galea Bason

KovnicaMonnaie de Paris, Pessac

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec je posvečen prazgodovinskim templjem Mnajdra, ki so del Unescove svetovne kulturne dediščine. Motiv prikazuje kompleks, sestavljen iz treh templjev, katerih najstarejši deli izvirajo iz obdobja okoli 3600–3200 pr. n. št. Mnajdra je znana po astronomski usmerjenosti glede na enakonočje in poletni solsticij; motiv dopolnjujejo napisi »MNAJDRA«, »TEMPLES« in »3600-2500 BC«.

Motiv

Notranjost kovanca prikazuje prazgodovinske malteške templje Mnajdra, ki so del Unescove svetovne dediščine. Prazgodovinska najdišča Mnajdra sestavljajo trije templji, razporejeni okoli ovalnega predprostora. Nahajajo se na južni obali Malte, približno 500 m od Hagar Qim. Mnajdra je znana po astronomski usmerjenosti; južni tempelj je bil očitno zgrajen tako, da označuje enakonočje in poletni solsticij. Najstarejši deli kompleksa segajo približno v obdobje 3600–3200 pr. n. št. Zgoraj desno na robu motiva kovanca so drug pod drugim napisi »MNAJDRA«, »TEMPLES« in letnici »3600-2500 BC«. Spodaj levo na robu notranjosti kovanca sta ime države izdajateljice »MALTA« in pod njim leto izdaje »2018«.

Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Mnajdra spada v tako imenovano malteško tempeljsko kulturo, ki se je na otokih Malta in Gozo razvila v neolitiku. Njene zgradbe so ustvarjale skupnosti, ki so se preživljale s poljedelstvom in živinorejo ter niso imele kovinskega orodja. Kljub temu so prevažale in obdelovale velike apnenčaste bloke. Pisni viri o tem prebivalstvu niso ohranjeni, zato je mogoče njegovo družbeno ureditev in verske predstave razbrati le iz oblik zgradb, pokopov ter najdenih predmetov.

Za malteške templje so značilni monumentalni vhodi iz navpično postavljenih kamnitih blokov z nad njimi nameščenimi prečnimi kamni ter notranji prostori s polkrožnimi nišami. Kamnite plošče, oltarji, živalske kosti in figuralne upodobitve kažejo na skupne obrede in žrtvovanja. Katere bogove so častili in kako so uporabljali posamezne prostore, še ni zanesljivo pojasnjeno. Danes odprti prostori so bili verjetno vsaj deloma pokriti. Mnajdra je bila zgrajena iz različnih lokalnih vrst apnenca; za posebej obremenjene zunanje dele so uporabili trše kamnine.

Malteške tempeljske zgradbe so del samostojne otoške tradicije. Čeprav so obstajali stiki z drugimi skupnostmi v Sredozemlju, arhitektura in oprema kažeta značilne lokalne oblike. Proti koncu tempeljskega obdobja se je ta gradbena tradicija prekinila. Vzroki niso znani; razpravlja se o spremembah okolja, načina gospodarjenja ali prebivalstva.

Vpis na seznam UNESCO vključuje več megalitskih tempeljskih najdišč na otokih Malta in Gozo, med njimi tudi Ġgantija, Ħaġar Qim, Tarxien, Ta’ Ħaġrat in Skorba. Skupaj dokumentirajo različne razvojne stopnje prazgodovinske arhitekture otočja.

Kovanec je bil del malteške serije, posvečene prazgodovinskim najdiščem. Začela se je leta 2016 z Ġgantija in se leta 2017 nadaljevala z Ħaġar Qim. Izbira Mnajdre je tako najdišče uvrstila v zaporedje arheoloških motivov, s katerimi je Malta na obtočnih kovancih predstavljala svojo predantično kulturno dediščino.