Andorra · 25. obletnica ustave Andore

Do leta 1993 je državna ureditev Andore temeljila na srednjeveških vladarskih pravicah, običajnem pravu in poznejših institucionalnih reformah. Izhodišče so bile pogodbe iz 13. stoletja, tako imenovani Pareatges. Urejale so skupno oblast škofa iz Urgella in grofa Foixa nad andorskimi dolinami. Posvetne pravice so pozneje prešle na Francijo; nazadnje je funkcijo drugega sokneza prevzel francoski predsednik republike.

Consell General je od poznega srednjega veka zastopal občine in prebivalstvo, vendar je dolgo manjkala pisana ustava z jasno delitvijo oblasti. V 20. stoletju so se politične pravice postopoma širile. Z reformo iz leta 1981 je bila ustanovljena tudi samostojna vlada, s čimer so bile naloge vlade jasneje ločene od nalog parlamenta. Kljub temu so pristojnosti soknezov, Consell General in vlade deloma ostale nejasne. Tudi mednarodnopravni položaj Andore ni bil celovito urejen.

Ustavna reforma je nastala na podlagi pogajanj med andorskimi predstavniki in obema soknezoma. Na novo je uredila tradicionalne institucije, ne da bi sokneza odpravila. Škof iz Urgella in francoski predsednik republike sta ostala skupna voditelja države, njune pristojnosti pa so bile ustavnopravno opredeljene in omejene. Državna oblast je bila pripisana andorskemu ljudstvu. Hkrati so parlament, vlada in sodstvo dobili jasno razmejene naloge; nad spoštovanjem ustave bdi ustavno sodišče.

Nova ureditev je olajšala tudi samostojno nastopanje Andore navzven. Še leta 1993 je država postala članica Združenih narodov, naslednje leto pa je pristopila k Svetu Evrope. S tem je bil njen položaj suverene države na mednarodni ravni jasneje utrjen.

Obletnica je bila primerna kot povod za izdajo kovanca, saj ustava označuje prehod od zgodovinsko razvite vladavine soknezov k sodobni parlamentarni ureditvi. Upodobitev anonimnih državljanov namesto posameznih politikov pri tem opozarja na kolektivni značaj tega ustavnega procesa.