Set BU

Državne razglasitve iz leta 1918 so nastale v okviru prve svetovne vojne, razpada Ruskega imperija in začasne nemške okupacije Baltika. Tri države so svojo ustanovitev oziroma obnovitev državnosti izvedle ob različnih časih: Litva je 16. februarja, Estonija 24. februarja, Latvija pa 18. novembra 1918 razglasila svojo državno neodvisnost.

Različna poimenovanja imajo zgodovinske razloge. Estonija in Latvija sta bili leta 1918 prvič ustanovljeni kot moderni samostojni nacionalni državi. Litva pa se je izrecno navezovala na starejšo državno tradicijo. Velika kneževina Litva je obstajala več stoletij in bila pozneje del Poljsko-litovske plemiške republike. Z njenimi delitvami ob koncu 18. stoletja so litovska ozemlja večinoma prišla pod rusko oblast. Litovski akt o neodvisnosti iz leta 1918 je zato govoril o obnovitvi neodvisne države.

Razglasitvam so sledili vojaški spopadi zaradi meja, politične ureditve in dejanske suverenosti. Šele po vojnah za neodvisnost in diplomatskih priznanjih so se tri republike lahko utrdile. Njihovo prvo obdobje državne samostojnosti se je leta 1940 končalo z okupacijo in priključitvijo k Sovjetski zvezi. Po nemški okupaciji med drugo svetovno vojno je ponovno sledila sovjetska oblast.

V sklepni fazi Sovjetske zveze so osamosvojitvena gibanja treh držav tesno sodelovala. Zelo viden znak je bila Baltska pot leta 1989, človeška veriga skozi Estonijo, Latvijo in Litvo. Litva je leta 1990 razglasila obnovitev svoje neodvisnosti, Estonija in Latvija pa sta ji sledili leta 1991. Od takrat so države razvijale skupne politične interese, med drugim na področju evropskega in varnostnopolitičnega sodelovanja.

Skupna izdaja kovancev je bila zato razumljiva: jubileji so se sicer nanašali na tri ločene državne akte, hkrati pa na primerljive izkušnje s tujo oblastjo, uveljavljanjem državnosti in ponovno vzpostavljeno suverenostjo. Od leta 2004 so vse tri države članice Evropske unije.