CC 288 2017
Drugo
Neobtoč./BU
Druge izdaje
Ciper · Pafos – Evropska prestolnica kulture 2017
Naklada7.000
Izdajna cena3,00 €
Datum izdaje3. nov. 2017
Napis na obodu2 ΕΥΡΩ 2 EURO × 2
Tržna cena8,00 €
Ob priložnosti izdaje
Kovanec je posvečen Paphos kot evropski prestolnici kulture 2017. Motiv prikazuje antični Odeon v kraju Paphos, majhno gledališče iz 2. stoletja n. št., ki se danes poleti uporablja za glasbene in gledališke predstave ter dogodke programa „Paphos 2017 – evropska prestolnica kulture“. Vtisnjena sta tudi napisa „ΚΥΠΡΟΣ KIBRIS“ in „Πάφος 2017 — Πολιτιστική πρωτεύουσα Ευρώπης“.
Motiv
Na kovancu je upodobljen antični Odeon v Paphosu, majhen odeon iz 2. stoletja n. št. Danes se v poletnih mesecih uporablja za glasbene in gledališke predstave; v okviru programa „Paphos 2017 — Πολιτιστική πρωτεύουσα Ευρώπης“ služi kot oder za vrsto prireditev. Ime države izdajateljice „ΚΥΠΡΟΣ KIBRIS“ (Ciper) in besedilo „Πάφος 2017 — Πολιτιστική πρωτεύουσα Ευρώπης“ (Paphos 2017 — Evropska prestolnica kulture) sta vgravirana v notranjem obroču kovanca na nacionalni strani. Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Pobuda „Evropska prestolnica kulture“ sega v leto 1985. Njen namen je prikazati kulturno raznolikost Evrope in hkrati poudariti skupne zgodovinske povezave. Izbrana mesta pripravijo večmesečni program, ki je pogosto povezan z novimi kulturnimi projekti, izboljšanjem javnih prostorov in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem. Leta 2017 si je Paphos naziv delil z danskim mestom Aarhus. Paphos je bil prvo ciprsko mesto, ki je postalo Evropska prestolnica kulture.
Program je temeljil na vodilni misli „Linking Continents – Bridging Cultures“. Ta se je nanašala na geografsko lego Cipra v vzhodnem Sredozemlju in na dolgo zgodovino otoka kot območja stikov med Evropo, Bližnjim vzhodom in Severno Afriko. Številne prireditve so bile izvedene v javnem prostoru v okviru koncepta „Open Air Factory“. S tem naj kultura ne bi bila omejena na zaprta prizorišča, temveč vključena v mestno območje in okoliško pokrajino.
Odeon leži na arheološkem območju Nea Paphos. To antično mesto se je razvilo v helenističnem obdobju in je bilo v času rimske vladavine politično in upravno središče Cipra. Območje med drugim vključuje ostanke javnih zgradb, stanovanjskih hiš in objektov z rimskimi talnimi mozaiki. Arheološka najdišča Paphosa so od leta 1980 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Odeon je bil v grško-rimski antiki večinoma pokrit ali delno pokrit prostor za predstave in zborovanja, namenjen predvsem glasbi, recitacijam in manjšim uprizoritvam.
Izbira te zgradbe tako povezuje več vidikov spominskega obeležja: antično preteklost mesta, njegovo današnjo kulturno rabo in evropski naziv. Hkrati motiv opozarja na koncept leta Evropske prestolnice kulture, ki je predvideval vključevanje zgodovinskih krajev in javnih prostorov v sodobno kulturno življenje. Izdaja kovanca je časovno omejeni naziv naredila vidnega zunaj Cipra, na celotnem območju evra.
Program je temeljil na vodilni misli „Linking Continents – Bridging Cultures“. Ta se je nanašala na geografsko lego Cipra v vzhodnem Sredozemlju in na dolgo zgodovino otoka kot območja stikov med Evropo, Bližnjim vzhodom in Severno Afriko. Številne prireditve so bile izvedene v javnem prostoru v okviru koncepta „Open Air Factory“. S tem naj kultura ne bi bila omejena na zaprta prizorišča, temveč vključena v mestno območje in okoliško pokrajino.
Odeon leži na arheološkem območju Nea Paphos. To antično mesto se je razvilo v helenističnem obdobju in je bilo v času rimske vladavine politično in upravno središče Cipra. Območje med drugim vključuje ostanke javnih zgradb, stanovanjskih hiš in objektov z rimskimi talnimi mozaiki. Arheološka najdišča Paphosa so od leta 1980 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Odeon je bil v grško-rimski antiki večinoma pokrit ali delno pokrit prostor za predstave in zborovanja, namenjen predvsem glasbi, recitacijam in manjšim uprizoritvam.
Izbira te zgradbe tako povezuje več vidikov spominskega obeležja: antično preteklost mesta, njegovo današnjo kulturno rabo in evropski naziv. Hkrati motiv opozarja na koncept leta Evropske prestolnice kulture, ki je predvideval vključevanje zgodovinskih krajev in javnih prostorov v sodobno kulturno življenje. Izdaja kovanca je časovno omejeni naziv naredila vidnega zunaj Cipra, na celotnem območju evra.


