Numizmatično pismo

»Rimski pogodbi« označujeta dva sporazuma: pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Bundesrepublik Deutschland, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe pogodbi sta začeli veljati leta 1958.

Šest držav je že z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo začelo skupno upravljati ključne gospodarske panoge. Po neuspehu načrtovane Evropske obrambne skupnosti se je sodelovanje preusmerilo na gospodarska vprašanja. Na konferenci v Messini leta 1955 so se zunanji ministri dogovorili o nadaljnjih korakih povezovanja. Odbor pod vodstvom belgijskega politika Paul-Henri Spaak je nato pripravil podlage za poznejši pogodbi.

EGS naj bi ustvarila skupni trg. To je vključevalo postopno odpravo carin med državami članicami, skupno zunanjo carino ter skupna pravila za konkurenco, trgovino, kmetijstvo in promet. Dolgoročno naj bi se blago, osebe, storitve in kapital znotraj skupnosti lahko svobodneje gibali. EGS je imela skupne organe, iz katerih so se v več razvojnih korakih oblikovale današnje institucije Evropske unije.

Euratom je zasledoval ožji cilj. Skupnost naj bi usklajevala civilno uporabo jedrske energije, spodbujala raziskave, nadzorovala oskrbo z jedrskim materialom in podpirala skupne varnostne standarde. Euratom pravno še naprej obstaja poleg Evropske unije.

EGS se je pozneje preoblikovala v Evropsko skupnost. Maastrichtska pogodba je ustanovila Evropsko unijo in hkrati uvedla gospodarsko in monetarno unijo, iz katere je izšel evro. Obletnica je bila zato primerna za skupno izdajo držav evrskega območja: spominjala je na pogodbeno izhodišče političnega in gospodarskega sodelovanja, v okviru katerega je bila desetletja pozneje uvedena skupna valuta. Izdaja je bila hkrati prvi spominski kovanec za 2 evra, ki so ga vse takratne države evrskega območja izdale s skupnim osnovnim motivom.