2 evra BU

Vidzeme leži na severovzhodu Latvije in med drugim obsega pokrajine ob reki Gauja ter mesti Cēsis in Valmiera. Latvijsko ime v prenesenem pomenu pomeni »srednja dežela«. Današnja kulturna regija se ne ujema v celoti z zgodovinsko Livonijo: ta se je v nekaterih obdobjih raztezala čez velike dele današnje Latvije in Estonije.

Od 13. stoletja je območje pripadalo srednjeveški Livoniji, ki so jo sestavljala ozemlja Livonskega reda in več škofij. Po livonski vojni je velik del regije prišel pod poljsko-litovsko oblast. V 17. stoletju je Vidzeme postala del švedsko obvladovane Livonije. Po veliki severni vojni je območje pripadlo Ruskemu cesarstvu. Te menjajoče se oblasti so pustile sledi v upravi, šolstvu, veroizpovedih in arhitekturi. Hkrati se je tu razvijala latvijsko govoreča kmečka kultura, ki je v 19. stoletju predstavljala pomembno podlago latvijskega narodnega gibanja.

Deželni grb z grifonom izhaja iz heraldične tradicije zgodnjenovoveške Vojvodine Livonije. Grifon se pojavlja v različnih zgodovinskih različicah, pozneje pa je bil prevzet kot znamenje Vidzeme. Grbi latvijskih zgodovinskih regij so bili v obdobju med obema vojnama določeni z državnimi predpisi in po obnovitvi latvijske neodvisnosti ponovno pravno potrjeni.

Mיכu pripada seriji o štirih kulturnozgodovinskih regijah Latvije: Vidzeme, Latgale, Kurzeme in Zemgale. Te regije so pomembne tudi za državno samopodobo; v latvijski ustavi so navedene kot sestavni deli državnega ozemlja. Serija kovancev je nastala v času priprav na stoletnico Republike Latvije leta 2018. S tem ustanovitev države ni bila predstavljena le kot politični dogodek, temveč je bila hkrati povezana z različnimi regionalnimi tradicijami, iz katerih je sestavljena Latvija.