Irska · 100 let velikonočne vstaje 1916

Datum izdaje20. jan. 2016

Skupna naklada4.500.000

Največ v EU4.500.000

Izdaje6

Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno

Napis veljaHIBERNIA / 1916 / 2016 / Eire / 2016

OblikovalecEmmet Mullins

KovnicaCentral Bank Currency Centre, Sandyford, Ireland · PP: Münze Österreich AG, Wien

Ob priložnosti izdaje

Kovanec spominja na stoletnico velikonočne vstaje iz leta 1916, ki se je začela z zavzetjem glavne pošte. Motiv prikazuje kip HIBERNIA, ki ga je ustvaril John Smyth in stoji na strehi glavne pošte ter simbolizira preteklost, sedanjost in prihodnost Irske. Ročno oblikovan napis »HIBERNIA« se nanaša na zgodovinski »Book of Kells«; sončni žarki predstavljajo vstajo in razglasitev kot izhodišče novega naroda in republike.

Motiv

Na kovancu je upodobljen kip HIBERNIA na strehi glavne pošte, z zavzetjem katere se je leta 1916 začela velikonočna vstaja. Ime kipa, simbola Irske, izhaja iz starogrškega poimenovanja za Irsko. Kip je delo kiparja John Smyth in velja za pričo dogodkov iz leta 1916 ter že sto let za prispodobo razvoja države na podlagi idealov razglasa. Njegov pogled je usmerjen v prihodnost; je hkrati simbol preteklosti, sedanjosti in prihodnosti države. Ob zgornjem robu notranjega kroga je napis „HIBERNIA“, oblikovan kot rokopis – sklicevanje na zgodovinski „Book of Kells“. Sončni žarki so simbol vstaje in razglasa, ki sta na začetku razvoja novega naroda in nove republike. Ob kipu sta letnici „1916“ in „2016“. Ob spodnjem robu notranjega kroga je ime države izdajateljice „Eire“, pod njim pa leto izdaje „2016“.

Na zunanjem obroču kovanca je vidnih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.

Ozadje teme

Velikonočna vstaja se je začela na velikonočni ponedeljek, 24. aprila 1916, v ozadju prizadevanj za irsko neodvisnost in od leta 1914 odložene uvedbe omejene samouprave. Medtem ko je bila Velika Britanija vpeta v prvo svetovno vojno, je več sto pripadnikov organizacij Irish Volunteers, Irish Citizen Army in drugih nacionalističnih organizacij zasedlo strateške stavbe v Dublinu. Manjše akcije so potekale tudi zunaj prestolnice.

V glavni pošti so vstajniki uredili svoj štab. Tam je Patrick Pearse prebral proglas Irske republike. V njem je bila Irska razglašena za neodvisno državo, skliceval se je na enakost državljanov in izrecno vseboval tudi volilno pravico žensk. Podpisalo ga je sedem članov začasne vlade, med njimi Pearse, James Connolly in Thomas J. Clarke.

Glavna pošta je klasicistična stavba na današnji ulici O’Connell Street. Zgrajena je bila po načrtih arhitekta Francis Johnston in odprta leta 1818. Med spopadi je bila stavba obstreljevana in je skoraj v celoti pogorela; kamnito glavno pročelje je ostalo ohranjeno. Pozneje so jo obnovili in jo znova uporabljali kot pošto. Tako je hkrati ostala prizorišče vsakodnevnega delovanja državnih služb in kraj spomina na dogodke leta 1916.

Po slabem tednu dni so se vstajniki predali, da bi preprečili nadaljnje civilne žrtve. Britanske oblasti so nato dale usmrtiti petnajst vodilnih udeležencev. Te usmrtitve in aretacija številnih ljudi so spremenile javno mnenje na Irskem. Vstaja ni neposredno privedla do neodvisnosti, vendar je postala pomembna referenčna točka za volilni uspeh stranke Sinn Féin leta 1918, vojno za neodvisnost in ustanovitev Irske svobodne države leta 1922.

Stota obletnica je bila del državnega irskega spominskega programa za prelomne dogodke v letih 1912 do 1923. Izdaja kovanca je vstajo tako umestila v spomin na nastanek današnje irske države.