Set BU

Velikonočna vstaja se je začela na velikonočni ponedeljek, 24. aprila 1916, v ozadju prizadevanj za irsko neodvisnost in od leta 1914 odložene uvedbe omejene samouprave. Medtem ko je bila Velika Britanija vpeta v prvo svetovno vojno, je več sto pripadnikov organizacij Irish Volunteers, Irish Citizen Army in drugih nacionalističnih organizacij zasedlo strateške stavbe v Dublinu. Manjše akcije so potekale tudi zunaj prestolnice.

V glavni pošti so vstajniki uredili svoj štab. Tam je Patrick Pearse prebral proglas Irske republike. V njem je bila Irska razglašena za neodvisno državo, skliceval se je na enakost državljanov in izrecno vseboval tudi volilno pravico žensk. Podpisalo ga je sedem članov začasne vlade, med njimi Pearse, James Connolly in Thomas J. Clarke.

Glavna pošta je klasicistična stavba na današnji ulici O’Connell Street. Zgrajena je bila po načrtih arhitekta Francis Johnston in odprta leta 1818. Med spopadi je bila stavba obstreljevana in je skoraj v celoti pogorela; kamnito glavno pročelje je ostalo ohranjeno. Pozneje so jo obnovili in jo znova uporabljali kot pošto. Tako je hkrati ostala prizorišče vsakodnevnega delovanja državnih služb in kraj spomina na dogodke leta 1916.

Po slabem tednu dni so se vstajniki predali, da bi preprečili nadaljnje civilne žrtve. Britanske oblasti so nato dale usmrtiti petnajst vodilnih udeležencev. Te usmrtitve in aretacija številnih ljudi so spremenile javno mnenje na Irskem. Vstaja ni neposredno privedla do neodvisnosti, vendar je postala pomembna referenčna točka za volilni uspeh stranke Sinn Féin leta 1918, vojno za neodvisnost in ustanovitev Irske svobodne države leta 1922.

Stota obletnica je bila del državnega irskega spominskega programa za prelomne dogodke v letih 1912 do 1923. Izdaja kovanca je vstajo tako umestila v spomin na nastanek današnje irske države.