Vatikan · 500 let Švicarske garde

Datum izdaje9. nov. 2006

Skupna naklada100.000

Največ v EU100.000

Izdaje2

Napis na obodu2 ★ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno

Napis veljaGUARDIA SVIZZERA PONTIFICIA / CITTÁ DEL VATICANO / 1506 / O. ROSSI / 2006 / R

OblikovalecOrietta Rossi (Maria Carmela Colaneri)

KovnicaInstituto Poligrafico e Zecca Dello Stato, Roma

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec obeležuje 500-letnico obstoja Papeške švicarske garde. Motiv prikazuje pripadnika Švicarske garde med slovesno prisego na zastavo Švicarske garde, obdanega z napisoma „GUARDIA SVIZZERA PONTIFICIA“ in „CITTÁ DEL VATICANO“ ter letnicama 1506 in 2006.

Motiv

Na kovancu je upodobljen švicarski gardist, ki slovesno priseže na zastavo Schweizergarde. V polkrogu okoli podobe švicarskega gardista je napis „GUARDIA SVIZZERA PONTIFICIA“. Polkrog dopolnjuje v krog pod zastavo zapisano ime države izdajateljice — „CITTÁ DEL VATICANO“. Na levi strani je nad podpisom graverja — „O. ROSSI“ —, nameščenim vzdolž droga zastave, letnica 1506. Na desni strani je zgoraj nad oznako kovnice — „R“ — navedeno leto 2006. Zunanji obroč kovanca nosi dvanajst zvezd Evropske unije.

Ozadje teme

Papeška švicarska garda je nastala pod papežem Juliusom II. Na začetku 16. stoletja so švicarski pešaki zaradi svoje izurjenosti in strnjenih bojnih formacij veljali za iskane najemnike. 22. januarja 1506 je v Rim prispel prvi kontingent 150 Švicarjev pod poveljstvom stotnika Kaspar von Silenen in vstopil v papeško službo. Ta datum velja za dan ustanovitve garde.

Pomemben dogodek v njeni zgodovini je bil Sacco di Roma 6. maja 1527. Med plenjenjem Rima, ki so ga izvedle čete cesarja Karla V., so gardisti branili papeža Clemens VII. Papež je lahko pobegnil po utrjenem povezovalnem hodniku med Vatikanom in Engelsburg, Passetto di Borgo. Od skupno 189 gardistov jih je po izročilu umrlo 147. V spomin na ta dogodek nove rekrute še danes vsako leto zaprisežejo 6. maja.

Pri prisegi se gardisti zavežejo, da bodo služili trenutnemu papežu in njegovim zakonitim naslednikom ter jih po potrebi ščitili tudi za ceno lastnega življenja. Garda opravlja tako zaščitne in stražarske naloge kot tudi ceremonialne naloge. Med drugim varuje vhode v Apostolsko palačo in spremlja papeža ob določenih nastopih. Za splošne policijske in varnostne naloge v Vatikanu je poleg tega pristojen žandarmerijski zbor.

Sprejeti so lahko švicarski državljani katoliške vere, ki so pred tem opravili osnovno vojaško usposabljanje v Švici. Barvita uniforma povzema oblike renesanse. V nasprotju z razširjeno pripovedjo je ni zasnoval Michelangelo; njena današnja osnovna podoba je bila uvedena v začetku 20. stoletja pod poveljnikom garde Jules Repond.

Okrogla obletnica je državi Vatikan ponudila priložnost, da počasti ustanovo, ki je tesno povezana s papeško službo in zgodovino Vatikana. Obenem obletnica Sacco di Roma pojasnjuje, zakaj prav prisega velja za osrednji simbol garde.