Set BU

Finska leta 1906 še ni bila neodvisna država, temveč avtonomna velika kneževina v Ruskem imperiju. Njeno politično predstavništvo je do takrat temeljilo na stanovskem zboru, v katerem so bili plemstvo, duhovščina, meščanstvo in kmetstvo zastopani ločeno. Veliki deli prebivalstva niso imeli volilne pravice. Tudi ženske niso smele sodelovati v političnem življenju.

Neposredno ozadje reforme so bili politični nemiri v Ruskem imperiju leta 1905. Na Finskem se je odpor proti omejevanju avtonomije povezal z zahtevami po bolj demokratičnem ljudskem predstavništvu. Vsesplošna stavka po vsej državi je povečala pritisk na rusko vlado in finske ustanove. Nato je bil stanovsko razdeljeni deželni zbor nadomeščen z enodomnim parlamentom z 200 poslanci.

Volilni red, sprejet leta 1906, je ženskam in moškim pod enakimi pogoji podelil aktivno in pasivno volilno pravico. Ženske niso smele le glasovati, temveč so lahko tudi same kandidirale za poslanski mandat. Ta povezava obeh pravic je presegla prejšnje volilne reforme v drugih državah, ki so ženskam sprva dovoljevale le glasovanje. Na prvih volitvah po reformi marca 1907 je v finski parlament vstopilo 19 žensk. Veljajo za prve poslanke v nacionalnem parlamentu na svetu.

Nova volilna pravica je temeljila tudi na proporcionalnem sistemu in tajnem glasovanju. Reforma je s tem odpravila politično razdelitev po stanovih in ustvarila temelj za današnjo Eduskunta. Njen praktični učinek je sprva omejeval položaj ruskega cesarja, ki je lahko parlament večkrat razpustil. Šele z neodvisnostjo Finske leta 1917 je ljudsko predstavništvo delovalo v okviru suverene države.

Izdaja kovanca iz leta 2006 se je navezala na stoletnico te parlamentarne reforme in reforme volilne pravice. Nasprotje obeh spolov opozarja na bistvo takratne novosti: enake politične pravice za ženske in moške.