2 evra PP

Tove Jansson je pripadala švedsko govoreči manjšini na Finskem in je svoja literarna dela pisala v švedščini. Odraščala je v Helsinkih v umetniški družini: njen oče Viktor Jansson je bil kipar, mati Signe Hammarsten-Jansson pa ilustratorka in grafičarka. Tove Jansson se je tudi sama izobraževala za likovno umetnico ter sprva delala predvsem kot slikarka, risarka in ilustratorka. Poleg knjižnih ilustracij je med drugim ustvarjala politične karikature in stenske poslikave.

Posebej znana je postala po Muminovih, družini fantazijskih bitij, podobnih trolom. Prva knjiga o Muminovih je izšla leta 1945. V naslednjih knjigah in slikanicah je Jansson razvila Muminsko dolino v lasten literarni svet. Za otrokom prijazno pripovedovanimi pustolovščinami se pogosto skrivajo teme, kot so osamljenost, strah, svoboda, družinska povezanost in spoprijemanje s spremembami. Jansson je svoje like risala sama in sodelovala tudi pri njihovem širjenju v obliki stripa. Pozneje so nastale številne priredbe za gledališče, televizijo in druge medije.

Njeno delo ni bilo omejeno na otroško književnost. Objavljala je tudi romane in pripovedi za odrasle, med njimi »Poletno knjigo«. V njej in drugih besedilih je obravnavala medčloveške odnose, življenje na otokih ter odnos med človekom in naravo. Mnoga poletja je s svojo življenjsko sopotnico, grafičarko Tuulikki Pietilä, preživela na majhnem otoku v Finskem zalivu.

Za Finsko Jansson predstavlja tako švedsko govorečo književnost države kot tudi njeno likovno umetnost. Njeni liki so se razširili zunaj Finske, njene knjige pa so hkrati ostale tesno povezane s finsko obalno in otoško pokrajino. Jubilejno leto je zato pomenilo državno priložnost, da se na obtočnem kovancu počasti ne le avtorico Muminovih, temveč tudi njeno vsestransko delovanje kot pisateljice, slikarke, ilustratorke in risarke stripov.