Belgija · 100 let od začetka 1. svetovne vojne

Prva svetovna vojna je izbruhnila iz evropske krize po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franz Ferdinand v Sarajevu. Zavezniške obveznosti, mobilizacije in medsebojne vojne napovedi so konflikt v nekaj tednih razširile. Belgija se je razglasila za nevtralno. Nemčija je kljub temu zahtevala prost prehod za svoje čete, da bi napadla Francijo s severa. Ko je belgijska vlada to zavrnila, je nemška vojska 4. avgusta 1914 prestopila mejo.

Invazija je zaznamovala belgijsko vojno izkušnjo. V bojih in med okupacijo je bilo ubitih veliko civilistov; naselja in kulturne dobrine so bili uničeni. Zlasti znan je postal požig univerzitetne knjižnice v Löwenu. Največji del države je ostal okupiran do konca vojne. Belgijska vojska pod kraljem Albert I. je zadržala majhen, neokupiran pas ozemlja za reko Yser. Številni prebivalci so zbežali v Francijo, Veliko Britanijo ali nevtralno Nizozemsko.

Westflandern je hkrati postal del zahodne fronte. V okolici mesta Ypern je potekalo več krvavih bitk. Tam je leta 1915 prišlo tudi do ene prvih obsežnih uporab bojnega strupa na zahodni fronti. Večletna pozicijska vojna je za seboj pustila vojaška pokopališča, spomenike in še danes prepoznavne sledove v pokrajini.

Mak je zlasti v angleško govorečem prostoru postal simbol spomina na vojne mrtve. Njegova povezava s Flandrijo izvira iz pesmi »In Flanders Fields« kanadskega vojaškega zdravnika John McCrae. Napisal jo je leta 1915 po smrti soborca pri mestu Ypern. Pesem opisuje makove med grobovi padlih vojakov; pozneje se je umetni mak z rdečimi cvetovi razširil kot spominsko znamenje.

Za Belgijo je bila takratna stoletnica zato neposreden nacionalni povod za obeleževanje. Država ni bila le prizorišče vojne, temveč je doživela invazijo, okupacijo, begunstvo in uničenje. Poimenovanje Velika vojna hkrati kaže na mednarodno razširjeno kulturo spominjanja, zlasti v državah nekdanjega Britanskega imperija, katerih vojaki so se borili in so pokopani v Belgiji.