2 evra BU

Michaeliskirche je nastala na začetku 11. stoletja kot cerkev benediktinskega samostana. Njeno gradnjo je spodbudil Bernward, škof v Hildesheimu. Bernward je pripadal okolju otonskih vladarjev in je nekaj časa deloval kot vzgojitelj in svetovalec cesarja Otto III. V Hildesheimu je spodbujal arhitekturo, kovinsko umetnost in knjižno slikarstvo. Po njegovi smrti leta 1022 so ga pokopali v kripti cerkve.

Stavba ima strogo členjen, simetričen tloris z dvema koroma, dvema prečnima ladjama in več stolpi. Značilno je izmenjevanje slopov in stebrov v glavni ladji, imenovano »spodnjesaško izmenjevanje nosilcev«. Kompleks ponazarja cerkveno arhitekturo otonskega obdobja in je vplival na poznejše romanske stavbe. V notranjosti je poslikan lesen strop iz 13. stoletja. Prikazuje Kristusov rodovnik in sodi med redke ohranjene monumentalne lesene strope srednjega veka.

Z reformacijo je cerkev postala evangeličansko-luteranska, samostan pa je sprva še naprej obstajal. V letalskem napadu na Hildesheim marca 1945 je bila stavba močno uničena. Obnova se je zavestno zgledovala po srednjeveški podobi in je bila končana do leta 1960. Pri tem so uporabili tudi predhodno umaknjene gradbene dele in umetnine.

Nemška serija zveznih dežel je zvezne dežele predstavila po vrstnem redu njihovega predsedovanja v Bundesratu. Niedersachsen je predsedoval v letih 2013 in 2014, zato je prišel na vrsto leta 2014. Za vsako deželo je bila izbrana stavba ali znamenitost, ki predstavlja njeno zgodovino in kulturno izročilo. Michaeliskirche se pri tem nanaša tako na srednjeveški Hildesheim kot cerkveno in umetnostno središče kakor tudi na odnos do vojno uničene kulturne dediščine v 20. stoletju.