Grčija · Platonova akademija

Platon je živel v 5. in 4. stoletju pr. n. št. v Atenah. Izhajal je iz premožne družine in spadal v Sokratov krog, katerega pogovori in sodni proces so zaznamovali njegovo mišljenje. Po Sokratovi smrti je Platon filozofska vprašanja obravnaval predvsem v dialogih. V njih je med drugim obravnaval spoznanje, pravičnost, državno ureditev, vzgojo, etiko ter odnos med zaznavnim svetom in nespremenljivimi idejami.

Okoli leta 387 pr. n. št. je Platon pred vrati Aten ustanovil filozofsko učno skupnost. Njen sedež je bil v gaju, povezanem z mitološkim junakom Akademosom. Iz njegovega imena izhaja poimenovanje »akademija«. Ustanova ni bila univerza v današnjem pomenu: ni imela ne sodobnih študijskih programov ne državno urejenih diplom. Bila je predvsem skupnost učiteljev in učencev, v kateri so potekale filozofske razprave ter matematične, astronomske in naravoslovne raziskave.

Med najbolj znanimi osebami iz kroga akademije je bil Aristoteles, ki je tam preživel približno dvajset let, preden je pozneje ustanovil svojo šolo. Po Platonovi smrti so akademijo vodili različni predstojniki. Njena filozofska usmeritev se je večkrat spremenila; v ospredju so bila nekaj časa skeptična stališča, pozneje pa so se platoniki znova močneje navezali na Platonove metafizične nauke. Ime ustanove je s tem trajno postalo splošno poimenovanje za ustanove znanosti, umetnosti in učenega sodelovanja.

Izbira te obletnice se torej ne nanaša le na Platonovo osebnost, temveč tudi na organizirano obliko skupnega raziskovanja in poučevanja, katere pojem živi vse do danes. Za Grčijo je bila obletnica hkrati priložnost, da na obtočnem kovancu obravnava antično filozofijo in njen vpliv na evropske izobraževalne in znanstvene tradicije.