2 evra BU

Giovanni Boccaccio je bil italijanski pisatelj, pesnik in učenjak 14. stoletja. Dalj časa se je zadrževal v Neaplju, kjer je prišel v stik z dvorno kulturo anžuvinskega kraljestva. Pozneje je živel predvsem v Firencah in kraju Certaldo. Skupaj z Dantejem Alighierijem in Francescom Petrarco ga uvrščamo med avtorje, ki so italijanskemu ljudskemu jeziku podelili literarni ugled.

Njegovo najbolj znano delo je »Dekameron«. Njegova okvirna pripoved se odvija med kugo leta 1348: sedem mladih žensk in trije mladi moški zapustijo Firence ter se umaknejo na podeželsko posestvo. Tam v desetih dneh povedo skupaj sto novel. Zgodbe med drugim obravnavajo ljubezen, družbeni vzpon, prevaro, srečo in človeško bistroumnost. Duhovniki, trgovci, plemiči in pripadniki drugih družbenih skupin se pogosto pojavljajo v komičnih ali kritičnih položajih. Delo tako posreduje večplastno podobo mestne družbe poznega srednjega veka.

Boccaccio je poleg tega napisal pesnitve, biografije in učenjake spise v italijanskem in latinskem jeziku. Intenzivno se je ukvarjal z antično književnostjo in mitologijo ter sodil k zgodnjemu italijanskemu humanizmu. S Petrarco ga je povezovalo dolgoletno prijateljstvo in izmenjava mnenj o književnosti ter antičnih rokopisih. Boccaccio je imel pomembno vlogo tudi pri proučevanju Danteja: napisal je pesnikovo življenjepisno predstavitev in v Firencah javno predaval o »Božanski komediji«.

Portret, uporabljen kot predloga za podobo, je bil prvotno del cikla fresk slavnih moških in žensk v vili blizu Firenc. Boccaccio je bil tam upodobljen skupaj z drugimi zgodovinskimi in literarnimi osebnostmi. Slika ni portret, nastal v času njegovega življenja, temveč poznejša, idealizirana upodobitev.

Izbira Boccaccia za italijanski spominski kovanec se navezuje na njegov položaj v zgodovini italijanske književnosti. Zlasti »Dekameron« je zaznamoval evropsko tradicijo novele in razvoj italijanske proze.