CC 118 2012
Coincard
Neobtoč./BU
Coincard
Slovaška · 10 let evrske gotovine
Naklada7.000
Izdajna cena7,56 €
Datum izdaje2. jan. 2012
EmbalažaCoincard
Napis na oboduSLOVENSKÁ REPUBLIKA + ★ + lipov list + ★
Tržna cena25,00 €
Ob priložnosti izdaje
Skupna izdaja obeležuje deseto obletnico uvedbe evra. V središču je znak za evro kot simbol mednarodnega pomena valute; ljudje okoli njega, stolp ECB, ladje, tovarne in vetrne elektrarne predstavljajo finančni svet, trgovino, industrijo, energijo ter raziskave in razvoj. Motiv je oblikoval Helmut Andexlinger, izbran pa je bil z javnim spletnim glasovanjem.
Motiv
Znak evra v notranjem delu kovanca ponazarja, da je evro postal izjemno pomemben dejavnik v Evropi in po svetu ter se je v zadnjih desetih letih razvil v globalnega akterja v mednarodnem denarnem sistemu. Oblikovni elementi, razporejeni okoli znaka evra, simbolizirajo pomen evra za ljudi, finančni svet (stolp ECB), trgovino (ladje), industrijo (tovarne), energetski sektor ter raziskave in razvoj (vetrne turbine). Začetnici umetnika »AH« sta pod podobo stolpa ECB. Imena držav izdajateljic v njihovih nacionalnih jezikih so na sredini nad motivom, letnici 2002-2012 pa sta vtisnjeni pod njim.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Evro je nastal v okviru evropske ekonomske in monetarne unije. Njene temelje so določili v Vertrag von Maastricht, ki je bil podpisan leta 1992. Države, ki so želele sodelovati v skupni valuti, so morale izpolniti zahteve med drugim glede inflacije, javnega dolga, proračunskega primanjkljaja in obrestnih mer. Denarna politika je prešla na Evropski sistem centralnih bank in Evropsko centralno banko.
Evro je bil že 1. januarja 1999 kot knjižni denar uveden v sprva enajstih državah. Devizni tečaji sodelujočih nacionalnih valut so bili nepreklicno določeni; nakazila, transakcije z vrednostnimi papirji in javni proračunski obračuni so se lahko odtlej vodili v evrih. Grčija je evroobmočju pristopila leta 2001. Bankovci in kovanci pa so šele 1. januarja 2002 prišli v obtok v dvanajstih državah. Na ta v vsakdanjem življenju vidni datum se je nanašala obletnica leta 2012. V kratkem prehodnem obdobju so bile prejšnje valute umaknjene. Tako so med drugim kot redna plačilna sredstva izginili Deutsche Mark, francoski frank, italijanska lira in španska pezeta.
Evrski kovanci združujejo skupno evropsko stran z nacionalno stranjo, ki jo oblikuje vsaka država izdajateljica. Skupne izdaje to načelo deloma prekinjajo: sodelujoče države ob istem dogodku uporabijo enotno podobo, vendar ohranijo svojo državno oznako in numizmatične oznake. Obletnica iz leta 2012 je bila po izdajah ob Vertrag von Rom leta 2007 in ob desetletnici ekonomske in monetarne unije leta 2009 tretji skupni spominski kovanec za 2 evra v evroobmočju.
Obletnica je sovpadala z evropsko dolžniško in bančno krizo. V več državah članicah so se takrat razpravljali programi pomoči, proračunski pogoji in reforme monetarne unije. Kovanec tako ni spominjal le na prehod na gotovino leta 2002, temveč tudi na institucionalno in politično prepletenost, ki je nastala zaradi skupne denarne politike brez popolnoma poenotene finančne in proračunske politike. Kot obtočni kovanec je bil posebej primeren za to, da je obletnico naredil vidno v vsakdanjem plačilnem prometu.
Evro je bil že 1. januarja 1999 kot knjižni denar uveden v sprva enajstih državah. Devizni tečaji sodelujočih nacionalnih valut so bili nepreklicno določeni; nakazila, transakcije z vrednostnimi papirji in javni proračunski obračuni so se lahko odtlej vodili v evrih. Grčija je evroobmočju pristopila leta 2001. Bankovci in kovanci pa so šele 1. januarja 2002 prišli v obtok v dvanajstih državah. Na ta v vsakdanjem življenju vidni datum se je nanašala obletnica leta 2012. V kratkem prehodnem obdobju so bile prejšnje valute umaknjene. Tako so med drugim kot redna plačilna sredstva izginili Deutsche Mark, francoski frank, italijanska lira in španska pezeta.
Evrski kovanci združujejo skupno evropsko stran z nacionalno stranjo, ki jo oblikuje vsaka država izdajateljica. Skupne izdaje to načelo deloma prekinjajo: sodelujoče države ob istem dogodku uporabijo enotno podobo, vendar ohranijo svojo državno oznako in numizmatične oznake. Obletnica iz leta 2012 je bila po izdajah ob Vertrag von Rom leta 2007 in ob desetletnici ekonomske in monetarne unije leta 2009 tretji skupni spominski kovanec za 2 evra v evroobmočju.
Obletnica je sovpadala z evropsko dolžniško in bančno krizo. V več državah članicah so se takrat razpravljali programi pomoči, proračunski pogoji in reforme monetarne unije. Kovanec tako ni spominjal le na prehod na gotovino leta 2002, temveč tudi na institucionalno in politično prepletenost, ki je nastala zaradi skupne denarne politike brez popolnoma poenotene finančne in proračunske politike. Kot obtočni kovanec je bil posebej primeren za to, da je obletnico naredil vidno v vsakdanjem plačilnem prometu.


