Malta · 10 let evrske gotovine

Evro je nastal v okviru evropske gospodarske in monetarne unije. Pravne podlage so bile vzpostavljene s Pogodbo iz Maastrichta, ki je začela veljati leta 1993. Pogoji za sodelovanje so med drugim vključevali zahteve glede stabilnosti cen, državnega dolga in javnih financ. Monetarna politika je prešla na Evropski sistem centralnih bank; Evropska centralna banka je začela delovati leta 1998.

Evro je bil že 1. januarja 1999 uveden kot knjižni denar. Menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut so bili nepreklicno določeni, bančna nakazila in finančni posli pa so se lahko odtlej izvajali v evrih. Bankovci in kovanci so bili dani v obtok šele 1. januarja 2002. V kratkem prehodnem obdobju so bila dotedanja plačilna sredstva umaknjena iz obtoka. Tako so iz vsakodnevnega plačilnega prometa med drugim izginili nemška marka, francoski frank, italijanska lira in nizozemski gulden. V Belgiji je evro nadomestil belgijski frank.

Enotna valuta naj bi odpravila tečajna tveganja in stroške menjave znotraj valutnega območja ter dopolnila skupni notranji trg. Hkrati je pri kovancih ostal ohranjen nacionalni element: ena stran je enaka v vseh državah evrskega območja, drugo oblikuje posamezna država izdajateljica. Kljub različnim nacionalnim stranem so kovanci plačilno sredstvo na celotnem območju evra.

Skupne izdaje za 2 evra so posebna oblika spominjanja tem, ki zadevajo celotno valutno območje. Pred tem so bile že izdane skupne izdaje ob obletnici Rimskih pogodb ter gospodarske in monetarne unije. Izdaja iz leta 2012 je poleg tega sovpadla z obdobjem, v katerem sta evropska kriza državnega dolga in bančna kriza politično močno vplivali na stabilnost monetarne unije.

Motiv je bil izbran v okviru vseevropskega oblikovalskega postopka. Strokovna žirija je opravila predizbor, nato pa je odločila javnost z glasovanjem prek spleta. Izdaja tako ni bila usklajena le med vladami, temveč je bila povezana tudi s postopkom sodelovanja prebivalstva.