Komplet obtočnih kovancev zrcalni sijaj

Evro je nastal kot del evropske gospodarske in monetarne unije. Politične temelje je postavila Pogodba iz Maastrichta, ki je določila merila za sodelovanje v skupni valuti. Mednje so sodile zahteve glede stabilnosti cen, javnega dolga, proračunskih primanjkljajev, obrestnih mer in stabilnosti deviznega tečaja.

Evro je bil že 1. januarja 1999 uveden kot knjižni denar. Hkrati so bili menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni. Od takrat je bilo mogoče v evrih izvajati nakazila, finančne transakcije in skupno denarno politiko, medtem ko so se v vsakdanjem življenju sprva še naprej uporabljali nacionalni bankovci in kovanci. Odgovornost za denarno politiko je prešla na Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke Eurosistema.

Evrski bankovci in kovanci so 1. januarja 2002 prišli v obtok v dvanajstih državah. V kratkem prehodnem obdobju so med drugim nadomestili nemško marko, francoski frank, italijansko liro, špansko pezeto in avstrijski šiling. Prehod je zahteval izdelavo in distribucijo velikih količin gotovine, prilagoditev avtomatov in blagajniških sistemov ter dvojno označevanje cen. Do leta 2012 se je območje evra povečalo na 17 držav; nazadnje je leta 2011 pristopila Estonija.

Izdaja je sovpadala z obdobjem, v katerem je dolžniška in bančna kriza privedla do intenzivnih razprav o proračunskih pravilih, finančni pomoči in institucionalni ureditvi monetarne unije. Obletnica je bila zato hkrati priložnost za opozarjanje na skupno valuto kot povezovalni element držav članic.

Enotna podoba kovanca ni bila prepuščena posamezni državi. Po natečaju za oblikovanje je strokovna žirija izbrala pet predlogov, o katerih so lahko državljani in prebivalci območja evra glasovali prek spleta. Izbrani predlog je ustvaril Helmut Andexlinger, graver kovnice Münze Österreich. Razlike med izdajami so predvsem v oznaki posamezne države ter v oznakah kovnice in napisih na robu.